Danes je blagajna odprta od 15:15 do 21:15 (odpre se čez 04:13).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Vprašanje človečnosti La question humaine

Nicolas Klotz / Francija / 2007 / 141 min / francoščina

Močan, pretresljiv in provokativen psihološki korporacijski triler v svoji obtožbi sodobnih oblik zla potegne vzporednico med nacizmom dvajsetega in neoliberalnim kapitalizmom enaindvajsetega stoletja.
 

Monolog Anantaram

Adoor Gopalakrishnan / 1987 / 125 min / malajalščina

Film se pripovedno najprej razvija v junakovem monologu, nato pa se prevesi v zgodbo, skovano v njegovi domišljiji, a z ozadjem, podobnim resničnemu. Gre za vizualni monolog, ki domiselno prepleta namišljeno in resnično.

Dobro počutje Wellness

Jake Mahaffy / ZDA / 2008 / 90 min / angleščina, španščina

Ameriški neodvisni film je tragična pripoved o trgovskem potniku, ki mu začne življenje počasi uhajati z vajeti. Realističen, mestoma boleč in mestoma zabaven portret resničnih ljudi in družbenih razmerij.

Kenedi se vrača domov Kenedi se vraća kući

Želimir Žilnik / 2003 / 74 min

Eksploziven dokumentarec spremlja jugoslovanske Rome, ki so se bili po koncu balkanske vojne iz Evrope prisiljeni vrniti v Srbijo in Črno goro. Značilen Žilnikov vpogled v življenje oropanih ljudi.

Kenedi se poroči Kenedi se ženi

Želimir Žilnik / Srbija / 2007 / 80 min

V marsičem izjemno nadaljevanje Žilnikovih dokumentarnih filmov o Kenediju Hasaniju je tokrat dokumentarno-igrani film, v katerem Kenedi z osupljivo karizmatičnim nastopom ponovno odigra prizore iz svojega življenja.

Kenedi, izgubljen in najden Gde je bio Kenedi dve godine?

Želimir Žilnik / Srbija / 2005 / 26 min

Nadaljevanje dokumentarnega filma Kenedi se vrača domov. Dve leti pozneje Žilnik svojega junaka Kenedija Hasanija sreča na Dunaju in mu sledi pri vrnitvi iz Zahodne Evrope v Srbijo.

Zaporniški zidovi Mathilukal

Adoor Gopalakrishnan / 1990 / 120 min / malajalščina

Slikoviti film Zaporniški zidovi temelji na avtobiografskem kratkem romanu Vaikoma Muhammada Basheerja, ki ga je v zgodnjih štiridesetih letih britanska vlada zaprla zaradi »protinarodnega« aktivizma.

O času in mestu Of Time and the City

Terence Davies / Velika Britanija / 2008 / 72 min / angleščina

Režiserjeva vrnitev v rodni kraj in h koreninam filmskega ustvarjanja načenja razmislek o teku časa in vplivih preteklosti na njegove filme.

Tiha svetloba Stellet licht

Carlos Reygadas / Mehika, Nizozemska, Nemčija, Francija / 2007 / 142 min / angleščina, francoščina, nemščina, španščina

Sodobna menonitska družina se sredi veličastnih širjav severne Mehike spopade z zakonsko nezvestobo. Tretji film Carlosa Reygadasa, enfant terribla mehiške kinematografije.

Nadzor Control

Anton Corbijn / Velika Britanija, Japonska, Avstralija, ZDA / 2007 / 122 min / angleščina

Film je režiral priznani fotograf glasbenikov Anton Corbijn na podlagi knjige Deborah Curtis Touching From A Distance. Gre za zgodbo o pokojnem pevski skupine Joy Divison Ianu Curtisu; prikazuje vzpon njegove skupine in tragični samomor.

Boljše stvari Better Things

Duane Hopkins / Velika Britanija / 2008 / 93 min / angleščina

Film pokuka za idilično kuliso angleškega podeželja ter razkrije podobe prebujene seksualnosti, dolgčasa in narkomanije. V zgodbi, ki teče na več vzporednih tirnicah hkrati, se stari in mladi spopadajo vsak s svojimi težavami, vsi pa z bolečo osamljenostjo.

Še vedno združeni Aruitemo aruitemo

Hirokazu Koreeda / Japonska / 2008 / 114 min / japonščina

Komična družinska drama, prepojena s subtilnim humorjem in hrepenečo žalostjo, opisuje, kako nadležna in obenem dragocena je lahko družina.

Past za podgane Elippathayam

Adoor Gopalakrishnan / 1981 / 121 min

Prvi Gopalakrishnanov barvni film je prispodoba padca fevdalnega sistema v Kerali.

Faro, boginja voda Faro, la reine des eaux

Salif Traoré / 2007 / 96 min / bambara

Brezčasna bajka, v kateri je tesna povezanost afriške vaške skupnosti z vlogo posameznikov znotraj nje prikazana skorajda gledališko, preizprašuje sedanje odnose moči in poudarja nujnost vzajemnega spoštovanja.

Potovanje rdečega balona Le voyage du ballon rouge

Hou Hsiao-Hsien / Francija / 2007 / 115 min / francoščina, mandarinščina

Rahločutna, lirična študija osamljenosti v naglici sodobnega urbanega sveta z izrazitim vizualnim nabojem, podana v ritmu, ki dolge, razmišljujoče prizore izmenjuje z nepričakovanimi slapovi informacij.

Strežba Serbis

Brillante Mendoza / Filipini / 2008 / 90 min / tagalogščina

Dan v življenju kaotične filipinske družine in razpadajočega kina dvomljivega slovesa. Morala ima vedno dve plati: absolutno in relativno.

Vsak dan je praznik Chaque jour est une fête

Dima El-Horr / Francija, Libanon, Nemčija / 2009 / 87 min / arabščina, francoščina

Neskončna puščavska pokrajina v različnih prikazih in odtenkih, sredi nje pa tri neznatne ženske. Prožna kamera poudarja absurdnost in dramatičnost zgodbe zdaj v arabskem, zdaj v francoskem jeziku.

Čast vitezov Honor de cavalleria

Albert Serra / Španija / 2006 / 110 min

Prosta predelava Cervantesovega Don Kihota, ki ni pripoved o pustolovščini, ampak pustolovščina pripovedi.

Cravan proti Cravanu Cravan vs. Cravan

Isaki Lacuesta / Španija / 2002 / 100 min

Leta 1818 nečak Oscarja Wilda, boksar in pesnik Arthur Cravan, izgine v Mehiškem zalivu. V tem biografskem dokumentarcu se Frank Nicotra, boksar in filmski režiser, poda po njegovih skrivnostnih sledeh.

Pesem ptic El cant dels ocells

Albert Serra / Španija / 2008 / 98 min / hebrejščina

Vizualno osupljiva, vsebinsko pogumna interpretacija zgodbe o treh kraljih, posneta v nezemeljski črno-beli tehniki. Film je bil posnet le z naravno svetlobo in z neprofesionalnimi igralci v edinstvenih pokrajinah Islandije in Kanarskih otokov.

Varšavski most Pont de Varsòvia

Pere Portabella / Španija / 1990 / 85 min / španščina

Medtem ko skozi vrtoglavo število prizorišč sledimo trem junakom, katerih zgodbe včasih tečejo vzporedno, včasih se prekrižajo, spet drugič pa se popolnoma oddaljijo ena od druge, Portabella iz svojih podob ustvari svojevrstno simfonijo Barcelone.

Najlepši časi Luchshee vremya goda

Svetlana Proskurina / Rusija / 2007 / 93 min

Moški in dve ženski so ujeti v vseživljenjsko razmerje, v katerem je neuslišana ljubezen prepletena s pristno nežnostjo in strast ukročena z ločitvijo.

Mogočnež Il divo

Paolo Sorrentino / Italija, Francija / 2008 / 110 min / angleščina

V Cannesu nagrajeni portret ene najbolj kompleksnih in dvoumnih osebnosti povojne Italije, večkratnega predsednika vlade Giulia Andreottija.

The White Stripes: pod belo arktično svetlobo The White Stripes Under Great White Northern Lights

Emmett Malloy / ZDA / 2009 / 93 min / angleščina

Rockerski dokumentarec, v katerem režiserjeva kamera znani blues-rockerski duet The White Stripes spremlja na turneji po Kanadi. Vedno premišljena Jack in Meg White, obkrožena s snegom in ledom, tokrat gledalcu odkrijeta svojo pravo podobo.

Koča The Lodge

Severin Fiala, Veronika Franz / Velika Britanija / 2019 / 100 min / angleščina

Vizualno izpiljena, počasi tleča in tesnobna študija človeške krhkosti in družinske travme, umeščena v klavstrofobično osamo snežnih prostranstev.