15. Noč grozljivk (2023)
Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža
Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.
Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.
Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!
Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.
Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.
Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.
Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.
Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.«
Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.
Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.
Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.
ponedeljek, 06. 11. 2023
Peklensko dobra 15. Noč grozljivk
V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.
Solsticij Midsommar
Ari Aster / ZDA, Madžarska, Švedska / 2019 / 147 min / angleščina, švedščina
Ari Aster nasledi režijski prvenec Podedovano zlo, ki je lani šokiral občinstva širom sveta, z eno najbolj vroče pričakovanih grozljivk letošnjega leta. Solsticij je mračna in s tesnobo prežeta filmska pravljica, ki svojo grozo razgrne pri belem dnevu.
Pirsing Piercing
Nicolas Pesce / ZDA / 2018 / 81 min / angleščina
Nicolas Pesce (Oči moje matere) v čudovito perverzni mešanici telesne grozljivke, psihoseksualnega trilerja in črne komedije priredi kratko zgodbo Ryûja Murakamija in se hkrati pokloni zvočno-vizualni krajini italijanskega giallo filma sedemdesetih let.
Onstran ogledala Más allá del espejo
Joaquim Jordà / Španija / 2006 / 112 min / španščina
Dokumentarec prikazuje svet agnozije in aleksije, možganskih bolezni, ki se kažeta v obliki hudih motenj v dojemanju stvarnosti.
Poglej me Regarde-moi
Audrey Estrougo / Francija / 2007 / 97 min / francoščina
Z enodnevnim opazovanjem mladostnikov z obrobja Pariza se mlada režiserka spominja Kechichevega filma L’Esquive iz leta 2004, ki pripoveduje zgodbo o najstniški ljubezni.
Srečanja na koncu sveta Encounters at the End of the World
Werner Herzog / ZDA / 2007 / 99 min / angleščina
Werner Herzog nam na Antarktiki, Zemljinem »dnu«, v duhovitem tonu pokaže nov svet omamnih pokrajin in samosvojih prebivalcev.
Romanca med Astree in Celadonom Les amours d'Astrée et de Céladon
Eric Rohmer / Francija, Italija, Španija / 2007 / 109 min / francoščina
Omamno nesodobno, romantično popotovanje dveh čistih src, ki ga pretresajo negotovosti, nevarnosti in slastne skušnjave, poteka v razkošnem, idiličnem okolju, prepolnem nežne erotike.
V Silvijinem mestu En la ciudad de Sylvia
José Luis Guerín / Španija, Francija / 2007 / 84 min / francoščina, španščina
Spomenik romantični ljubezni. Dar filmski podobi, slikarstvu in ženskam, cinefilska študija filmskega pogleda in suspenza.
Fotografije ... V Silvijinem mestu Unas fotos en la ciudad de Sylvia
José Luis Guerín / Španija / 2007 / 67 min / španščina
Iluzija gibanja. Liričen dnevnik iskanja režiserjeve muze in avtorjev uvod v film V Silvijinem mestu.
Očim The Stepfather
Nelson McCormick / ZDA / 2009 / 101 min / angleščina, nemščina
Očim je priredba istoimenske srhljivke iz osemdesetih, oba filma pa se navdihujeta pri resnični življenjski zgodbi zloglasnega Johna Emila Lista, možakarja, ki je leta 1971 brutalno umoril svojo celotno družino in nato privzel novo identiteto. Leta 1987, ko je bil posnet izvirnik, je bil List še vedno na begu; aretirali so ga šele leta 1988, sedemnajst let po krvavem zločinu.
Teksaški pokol z motorko The Texas Chain Saw Massacre
Tobe Hooper / 1974 / 83 min / angleščina
Brutalen, neodvisno proizveden in za drobiž posnet film je skoraj nemudoma prerasel v nemara najbolj zloglasno kultno klasiko vseh časov in velja tudi za eno najvplivnejših grozljivk.
Džungla Welcome to the Jungle
Jonathan Hensleigh / ZDA / 2007 / 83 min / angleščina
Posnet v specifičnem lažno-dokumentarnem slogu, kakršnega je popularizirala Čarovnica iz Blaira, se Džungla kaže kot sodobna in presenetljivo efektivna različica kultne italijanske grozljivke Kanibalski holokavst Ruggera Deodata.
Ugrabljena Captivity
Roland Joffé / ZDA, Rusija / 2007 / 96 min / angleščina
Kontroverzna psihološka srhljivka, ki je v ZDA še pred prihodom na velika platna burila domišljijo in prožila sodne procese.
Odsev Mirrors
Alexandre Aja / ZDA, Romunija / 2008 / 110 min / angleščina
Odpuščeni policist, ločenec in bivši alkoholik se odloči urediti svoje življenje in se znova zbližati z odtujeno družino, še vedno ljubečo ženo in dvema otrokoma. Zaposli se kot nočni čuvaj v zapuščeni veleblagovnici, ki jo je pred leti povsem uničil požar. Nekdanja palača je zdaj zaprašena in zoglenela hiša duhov, v kateri so čudežno ostala nedotaknjena le vsa ogledala. Ob podrobnejšem pregledu čuvaj prepaden odkrije, da ogledala ne odsevajo tistega, kar bi morala: za njimi se skriva popačen, nedoumljiv svet, ki začne nenadoma vse bolj nasilno in krvavo posegati v stvarnost.
Karantena Quarantine
John Erick Dowdle / ZDA / 2008 / 89 min / angleščina
Televizijska ekipa snema dokumentarni prispevek o vsakdanu dežurne ekipe gasilcev iz Los Angelesa. Rutinski nočni klic jih zvabi v stanovanjsko zgradbo; tam naletijo na policijsko patruljo, ki je prav tako prišla zaradi nekega skrivnostnega klica. Kmalu skupaj ugotovijo, da je zgradba od zunaj hermetično zaprta, televizijci, gasilci, policisti in stanovalci pa se naenkrat soočajo s smrtonosno grožnjo, dozdevno okužbo, ki se kot požar širi po hiši.
Dnevnik živih mrtvecev Diary of the Dead
George A. Romero / ZDA / 2007 / 95 min / angleščina
Študentski filmski ekipi se med snemanjem pogrošne grozljivke pred objektiv kamere nenadoma priplazijo resnični živi mrtveci … Še en prispevek v podžanr prvoosebne video-dnevniške grozljivke. S preobratom: namesto mladega zanesenjaka, ki mu takšen tip snemanja narekuje nizek proračun ali želja po formalnih inovacijah, za kamero tokrat stoji ena največjih legend žanra: George A. Romero, lastnoročni izumitelj rase kanibalskih mrličev.
Lomljivo Frágiles
Jaume Balagueró / Španija, Velika Britanija / 2005 / 93 min / angleščina
Medicinska sestra, ki prispe na začasno delo v zanemarjeno otroško bolnišnico tik pred evakuacijo malih bolnikov v nove prostore, vedno bolj prestrašeno ugotavlja, da je z njenimi pacienti in z neprijaznim prostorom, v katerem se nahajajo, nekaj hudo narobe. Otroci zatrjujejo, da v bolnišnici poleg njih biva še nekdo, zlovešče podstrešno bitje, ki očitno ne želi ostati samo.
Hudičeva hrbtenica El espinazo del diablo
Guillermo del Toro / Španija, Mehika / 2001 / 106 min / španščina
Magičen, razkošen, kompleksen preplet zgodovine in fantazije, angažmaja in pravljice, predhodnik in mlajši brat Favnovega labirinta (El laberinto del fauno, 2006).
Črni božič Black Christmas
Glen Morgan / ZDA, Kanada / 2006 / 94 min / angleščina
Priredba klasičnega slasherja iz leta 1974.
Free Solo Free Solo
Jimmy Chin, Elizabeth Chai Vasarhelyi / ZDA / 2018 / 100 min / angleščina
V en dih neznosno napet triler in intimen ter navdihujoč dokumentarni portret športnika, ki je presegel meje in naše razumevanje človeških zmožnosti. Oskar za najboljši dokumentarec.
Kraljica The Queen
Stephen Frears / Velika Britanija, Italija, Francija / 2006 / 103 min / angleščina, francoščina, nemščina
Intimen portret Elizabete II. in angleške kraljevske družine v dneh po smrti princese Diane. Ko odjekne šokantna novica, se njeno veličanstvo z družino umakne za zidove podeželskega dvorca na Škotskem, saj ne more razumeti odziva javnosti na tragedijo. Tony Blair, novoizvoljeni ministrski predsednik, veliko bolje razume potrebo ljudi po zagotavljanju varnosti in podpore s strani voditeljev. Ko čustva, kakršnih še ni bilo, postajajo vse močnejša, mora Blair najti način, kako ponovno povezati kraljico z britansko javnostjo.