15. Noč grozljivk (2023)
Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža
Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.
Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.
Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!
Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.
Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.
Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.
Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.
Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.«
Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.
Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.
Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.
ponedeljek, 06. 11. 2023
Peklensko dobra 15. Noč grozljivk
V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.
Coco Chanel in Igor Stravinski Coco Chanel & Igor Stravinsky
Jan Kounen / Francija / 2009 / 120 min / angleščina, francoščina, ruščina
Razkošen portret kratkotrajnega razmerja med ruskim skladateljskim genijem Igorjem Stravinskim in ikono visoke mode Coco Chanel v letu 1920, posnet po romanu Chrisa Greenhalgha.
Grozljivo srečen Frygtelig lykkelig
Henrik Ruben Genz / Danska / 2008 / 103 min / danščina
Groteskna zgodba o nesrečnem policistu, ki z natančno fotografijo prikliče v spomin ameriško samotno podeželje s slik Edwarda Hopperja, lahkotno prepleta elemente srhljivke, socialne drame in psihološkega trilerja.
Božji bojevnik Valhalla Rising
Nicolas Winding Refn / Danska, Velika Britanija / 2009 / 100 min / angleščina
Naelektrena meglica In the Electric Mist
Bertrand Tavernier / ZDA, Francija / 2009 / 117 min / angleščina
Sodobni film noir, postavljen v okolje pokatrinske Louisiane, ki korenine zla vleče iz temnega močvirja pod preprogo pometenih smeti ameriške zgodovine.
Uvoz - izvoz Import/Export
Ulrich Seidl / Avstrija, Nemčija, Francija / 2007 / 135 min / angleščina, nemščina, ruščina, slovaščina
Ubil sem svojo mamo J'ai tué ma mère
Xavier Dolan / Kanada / 2009 / 96 min / francoščina
Dobitnik nagrade občinstva na 20. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu
Disko in atomska vojna Disko ja tuumasõda
Jaak Kilmi / Estonija, Finska / 2009 / 80 min / angleščina, estonščina, finščina, ruščina
Estonski dokumentarec o pop kulturnem vplivu finske televizije na estonsko Sovjetsko zvezo od petdesetih let do razpada komunizma konec osemdesetih pokaže, da hladna vojna ni potekala zgolj po vojaški in politični plati, temveč tudi (in predvsem) ideološki; vpliv pop kulture (disko in pank glasba, serije Dallas, Knight Rider in podobne) je imel na mladino odločilni pomen.
Katalin Varga Katalin Varga
Peter Strickland / Romunija, Madžarska, Velika Britanija / 2009 / 82 min / madžarščina, romunščina
S srebrnim medvedom za zvočno oblikovanje nagrajeni filmski prvenec je preplet cestnega filma in pripovedi o maščevanju ter sočutna filmska študija o travmatičnih posledicah posilstva.
Greva Away We Go
Sam Mendes / ZDA, Velika Britanija / 2009 / 98 min / angleščina
Film Sama Mendesa, režiserja filmov Lepota po ameriško in Krožna cesta
Odraščanje Odraščanje
Siniša Gačić, Dominik Mencej / Slovenija / 2017 / 79 min / slovenščina
Intimni portret štirimesečnega Tiborja in njegovih mam Daje in Jedrt, ki se podata v boj proti diskriminaciji svoje družine.
Pri Addamsovih The Addams Family
Greg Tiernan, Conrad Vernon / Kanada, ZDA / 2019 / 87 min / sinhronizirano / 7+
Če ste mislili, da je vaša družina čudna, pomislite še enkrat.
To ni hec To ni hec
Tomaž Šantl / Slovenija / 2009 / 41 min
BOFF (BOVEC OUTDOOR FILM FESTIVAL) PREDSTAVLJAZmagovalni filmi festivala BOFF ’09
Duhovi Cité Soleila Ghosts of Cité Soleil
Asger Leth / Danska, ZDA / 2006 / 85 min / angleščina, francoščina
Stara šola kapitalizma Stara škola kapitalizma
Želimir Žilnik / Srbija / 2009 / 122 min / angleščina, srbščina
Cankar Cankar
Amir Muratović / Slovenija / 2018 / 93 min
Celovečerni dokumentarno-igrani odpira vprašanje, kako se je v dobrih stotih letih izoblikoval mit o največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju.
Ninočka Ninotchka
Ernst Lubitsch / ZDA / 1939 / 110 min / angleščina
Iskriva mešanica politične satire in romantične komedije v režiji velikega mojstra sproščene sofisticiranosti in klasičnega hollywoodskega filma, Ernsta Lubitscha. Ninočka, ki jo podpiše scenaristični tandem Charles Brackett in Billy Wilder, se ponaša s prvo komično vlogo Grete Garbo in tistim neponovljivim »Lubitschevim prijemom«.
Išče se Eric Looking for Eric
Ken Loach / Velika Britanija, Italija, Francija, Belgija / 2009 / 116 min / angleščina, francoščina
S komično dramo Išče se Eric, grenko-sladko odo nogometnim junakom in krizi srednjih let, je Loach svoj železni repertoar socialnega realizma zamenjal za magičnega, posnel svoj publiki najbolj priljuden film in si tako dovolil nekaj, česar mu kritiki ne bodo zlahka odpustili …
Mož, ki je premagal Amazonko Big River Man
John Maringouin / ZDA / 2009 / 100 min / angleščina, slovenščina
Martin Strel, pristni slovenski križanec ekstremnega športnika in bizarne zanimivosti, plava po Amazonki. Komična psihološka analiza z osupljivo, skoraj ekspresionistično fotografijo in okoljevarstvenim sporočilom.
Kritična generacija Kritična generacija
Lara Simona Taufer in Darko Sinko / Slovenija / 2009 / 57 min / slovenščina
Film pripoveduje o skupini prijateljev – pesnikov, pisateljev, filozofov – ki so se konec 50-ih let prejšnjega stoletja zbrali okrog literarnih revij (Revija 57, Perspektive). S svojimi idejami in pogledi so temeljito preoblikovali slovensko kulturo in slovensko družbo nasploh.
Skrivnost Un secret
Claude Miller / Francija / 2007 / 110 min / francoščina, hebrejščina, nemščina, jidiš
Orgazmičen porod Orgasmic Birth
Debra Pascali-Bonaro / ZDA / 2008 / 85 min / angleščina, francoščina, nemščina, portugalščina, španščina
Kuhinja z dušo Soul Kitchen
Fatih Akin / Nemčija / 2009 / 99 min / grščina, nemščina
»Življenje je to, kar se ti zgodi, medtem ko delaš druge načrte.« John Lennon