Danes je blagajna odprta od 17:00 do 20:20 (odpre se čez 08:13).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Parque vía Parque vía

Enrique Rivero / Mehika / 2008 / 86 min / španščina

Ko izgubiš vse Jusqu'à la garde

Xavier Legrand / Francija / 2017 / 94 min / francoščina

Zgodba o bitki za skrbništvo, v kateri se suspenz stopnjuje vse do neizbežnega, dih jemajočega finala. Nagrada za najboljšo režijo in najboljši prvenec v Benetkah.

Viseči vrtovi Kûchû teien

Toyoda Toshiaki / Japonska / 2005 / 114 min / japonščina

Denar sveta grobar Let's Make Money

Erwin Wagenhofer / Avstrija / 2008 / 110 min

Disko črvi Disco ormene

Thomas Borch Nielsen / Danska, Nemčija / 2008 / 75 min / sinhronizirano / 9+

Po prvih zagatah deževnik Brane in njegov bend navsezadnje vdrejo na glasbeno tekmovanje in se prerinejo do odra. Vse žuželke na dvorišču se začnejo gibati. Visoke, nizke, mravlja in strigalica, pajek in muha, vsi skupaj zdaj veselo plešejo! Sinhronizirano v slovenščino.

Slovenščina ima dolg jezik - 2020 Slovenščina ima dolg jezik - 2020

filmi dijakov in učencev / Slovenija / 2020 / 45 min / slovenščina

Otroška in mladinska ustvarjalnost na velikem platnu!
Vabljeni na zaključek državnega tekmovanja, ogled nagrajenih filmov in podelitev priznanj zmagovalcem.

Državljan Havel Občan Havel

Miroslav Janek in Pavel Koutecký / Češka / 2008 / 120 min / češčina

Hiša demonov The Haunting in Connecticut

Peter Cornwell / ZDA, Kanada / 2009 / 92 min / angleščina

Posneto po resnični zgodbi, ki je v osemdesetih več let obsedala ameriške raziskovalce paranormalnega in se naposled srečno zaključila z izgonom duhov.

Peščeni grad Peščeni grad

Boštjan Hladnik / Slovenija / 1962 / 96 min / slovenščina

Trg nebeškega miru Frontline - The Gate of Heavenly Peace

Carma Hinton / ZDA / 1995 / 180 min / kitajščina

Dokumentarec, ki z intervjuji in arhivskimi posnetki podrobno razišče okoliščine in vso kompleksnost krvavo zatrtih protestov za demokracijo in človekove pravice na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989.

Tulpan Tulpan

Sergej Dvortsevoj / 2008 / 100 min / ruščina, kazahstanščina

Topla in nežna komedija, umeščena v surovo okolje z vetrom bičanih kazahstanskih step, nas osupne z intimnostjo in toplino, ki jo v sebi nosijo liki. Eden največkrat nagrajenih filmov lanske festivalske sezone, zmagovalec canskega sklopa Poseben pogled.

Turisti Turistas

Alicia Scherson / Švica / 2009 / 104 min / španščina

Nežno komična in idilično pustolovska študija lika ženske, ki se znajde na čustvenem razpotju. In pristane v čilskem rezervatu.

Vaja dela mojstra Easier with Practice

Kyle Patrick Alvarez / ZDA / 2009 / 100 min / angleščina

Erotično nabita in intelektualno vznemirljiva ljubezenska zgodba za generacije, ki so zrasle ob uporabi mobilnih telefonov. Provokativno in vizualno domišljeno delo, posneto po avtobiografskem zapisu Davyja Rothbarta, gledalca pušča v napetem pričakovanju vse do zadnjega dramatičnega preobrata.

Tokijska nora olimpijada Tokyo Onlypic 2008

Riichiro Mashima / Japonska / 2008 / 117 min / japonščina

Nadvse zabavna, virtuozna animirana satira o norih olimpijskih igrah kot medijskem spektaklu.

Zadnji randi Apenas o Fim

Matheus Souza / 2008 / 80 min / portugalščina

Svež in simpatičen prvenec mladega avtorja, prežet z improviziranjem, humornimi dialogi, zmedenimi položaji in zabavno igro, pripoveduje zgodbo para, ki se odloča o končanju razmerja. Slehernemu trenutku parove »zadnje ure« kamera sledi kakor v resničnem življenju.

Zaviti brki Sebil-e mardouneh

Sebil-e mardouneh / Iran / 2007 / 90 min / podnapisi, perzijščina / 7+

Realistična pravljica, v kateri mala deklica odrasle spominja na pozabljene vrednote, medtem pa kamera v objektiv lovi pisane barve in zvoke iranske kulture.

Nevihta Storm

Hans-Christian Schmid / Nemčija, Nizozemska, Danska / 2009 / 110 min / bosanščina, angleščina, nemščina, srbščina

Politični triler o ozadju delovanja haaškega sodišča za vojne zločine ter o kompromisih, ki sta jih občasno prisiljeni sprejemati obe strani.

Vse je oproščeno Tout est pardonné

Mia Hansen-Løve / Francija / 2007 / 105 min / francoščina, nemščina

Zgodba o medčloveških vezeh, hrepenenju, obžalovanju in odpuščanju, podana v seriji eliptičnih, skoraj samozadostnih drobcev iz vsakdanjega življenja, ki posnemajo kartografijo spomina.

Frost/Nixon Frost/Nixon

Ron Howard / ZDA, Velika Britanija, Francija / 2008 / 122 min / angleščina

Veter se požvižga Veter se požvižga

Filip Robar Dorin / Slovenija / 2008 / 112 min

Odškodnine Damages

Thomas Balmès / Velika Britanija, Francija / 2007 / 70 min / angleščina

Pred nami se izriše podoba ameriške stvarnosti, v kateri se smisel za pravičnost meri v dolarjih. Ima človeško trpljenje ceno? Kdaj sta smrt ali poškodba posameznika zaradi malomarnosti drugega vredna več in kdaj manj? Kako finančno ovrednotiti življenje človeka?

Zgodovine filma 3 Histoire(s) du cinéma 3

Jean-Luc Godard / Francija / 1998 / 92 min

3(b): Novi val (Une Vague Nouvelle), 27 minut, 19984(a): Nadzor nad vesoljem (Le Côntrole de l’univers), 27 minut, 19984(b): Znaki med nami (Les Signes parmi nous), 38 minut, 1998