Danes je blagajna odprta od 15:00 do 21:00 (za danes zaprto).
O kinu

Kinodvor je od ustanovitve oktobra 2008 osrednji mestni kino s kakovostno in raznoliko filmsko ponudbo in programom za otroke in mlade. Kinodvor je tudi festivalsko središče in živahno družabno srečevališče, ki namenja velik poudarek izkušnji obiska kina, podprti s posebnimi dogodki, ter povezovalec različnih akterjev na področju kinematografije in avdiovizualne oziroma filmske umetnosti.

Naše poslanstvo je skrb za filmsko kulturo, ki se začne s filmsko vzgojo mladih in nadaljuje z zadovoljevanjem potreb zahtevnejših ljubiteljev filma.

Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, sodeluje pri načrtovanju mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks zagotavlja prostorske pogoje, v katerih lahko resnično zaživi koncept mestnega kina kot ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije, s poudarkom na pridobivanju novega, zlasti mladega občinstva.

Kinodvor je član Art kino mreže Slovenije.

 

Zgodovina

Mestni kino Ljubljanski dvor so zgradili leta 1923, da bi Ljubljani podarili razkošno ‘kinogledališče’, kakršna so v dvajsetih letih preteklega stoletja gradili po vseh evropskih mestih, ki so kaj dala na svoj ugled. Slogovno stavba pripada umirjeni pozni secesiji, z večjim razkošjem pa je zaznamovana njena notranjost.

Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).  Prva leta so jedro programa sestavljali nemi filmi, pod katere so se podpisali vrhunski evropski in ameriški avtorji (Fritz Lang, Cecil B. DeMille, Charles Chaplin, Abel Gance, Jean Renoir …). Med številnimi tujimi filmi so gledalci v Ljubljani lahko videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki je blestela v Erotikonu. Leta 1935 je kinematograf prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga, ki ga je upravljalo do leta 1946, ko so vse kinematografe podržavili. Kot Kino Sloga je deloval do začetka 90. let, ko se je preimenoval v Kino Dvor. Sloga se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmerila v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino.

Leta 2002 so prizadevanja takratnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana obrodila dogovor med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS in Kinoteko o prenovi in ponovnem odprtju Kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. 1. aprila 2008 se je takratno novo vodstvo Kinoteke odločilo vrata Kinodvora zapreti in tako je za nekaj časa prenehal z delovanjem. Mestna občina Ljubljana je že 26. maja 2008 ustanovila Javni zavod Kinodvor, ki je svoja vrata odprl 1. oktobra 2008.

 

Leto kina

V petem letu delovanja (sezona 2013/2014) je Kinodvor s sonosilko projekta Slovensko kinoteko izvajal jubilejni projekt Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma. V sodelovanju s številnimi kulturnimi ustanovami v mestu in širše je zavod uspešno aktualiziral svojo in tudi mestno dediščino ter obogatil programe različnih ustanov.

 

Osebna izkaznica

Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana
Slovenija
Davčna številka: SI 12753173

Blagajna

Odpre se uro pred prvo predstavo
T: 01 239 22 17
E: blagajna@kinodvor.org

Nagrade

V letu 2010 je Kinodvor na konferenci mednarodnega kinematografskega združenja Europa Cinemas v Parizu prejel nagrado Europa Cinemas za najboljši program za otroke in mlade 2010, istega dne pa je uredništvo Vikenda ekipi Kinodvora podelilo Gong ustvarjalnosti za leto 2010.

Mednarodne mreže

Kinodvor je aktiven član ter predstavnik v svetih mednarodnih institucionalnih mrež (Europa Cinemas, ECFA – European Children’s Film Association, CICAE – Confédération internationale des cinémas d’art et d’essai.).

LGBT prijazno

S certifikatom Mestne občine Ljubljana se zavezujemo, da bomo zagotavljali boljše razumevanje temeljnih človekovih pravic LGBT-oseb, vključujoče okolje za LGBT-sodelavce in sodelavke, dvigovali osveščenosti zaposlenih pri zagotavljanju ponudbe in storitev za LGBT-uporabnice in uporabnike ter zagotovili povečanje občutljivosti za zaznavanje kršitev pravic LGBT-oseb v delovnem in uporabniškem okolju.