O kinu

Kinodvor je od ustanovitve oktobra 2008 osrednji mestni kino s kakovostno in raznoliko filmsko ponudbo in programom za otroke in mlade. Kinodvor je tudi festivalsko središče in živahno družabno srečevališče, ki namenja velik poudarek izkušnji obiska kina, podprti s posebnimi dogodki, ter povezovalec različnih akterjev na področju kinematografije in avdiovizualne oziroma filmske umetnosti.

Naše poslanstvo je skrb za filmsko kulturo, ki se začne s filmsko vzgojo mladih in nadaljuje z zadovoljevanjem potreb zahtevnejših ljubiteljev filma.

Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, sodeluje pri načrtovanju mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks zagotavlja prostorske pogoje, v katerih lahko resnično zaživi koncept mestnega kina kot ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije, s poudarkom na pridobivanju novega, zlasti mladega občinstva.

Kinodvor je član Art kino mreže Slovenije. Marca 2020 je mreža praznovala 10-letnico obstoja.

Zgodovina

Mestni kino Ljubljanski dvor so zgradili leta 1923, da bi Ljubljani podarili razkošno ‘kinogledališče’, kakršna so v dvajsetih letih preteklega stoletja gradili po vseh evropskih mestih, ki so kaj dala na svoj ugled. Slogovno stavba pripada umirjeni pozni secesiji, z večjim razkošjem pa je zaznamovana njena notranjost.

Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).  Prva leta so jedro programa sestavljali nemi filmi, pod katere so se podpisali vrhunski evropski in ameriški avtorji (Fritz Lang, Cecil B. DeMille, Charles Chaplin, Abel Gance, Jean Renoir …). Med številnimi tujimi filmi so gledalci v Ljubljani lahko videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki je blestela v Erotikonu. Leta 1935 je kinematograf prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga, ki ga je upravljalo do leta 1946, ko so vse kinematografe podržavili. Kot Kino Sloga je deloval do začetka 90. let, ko se je preimenoval v Kino Dvor. Sloga se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmerila v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino.

Leta 2002 so prizadevanja takratnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana obrodila dogovor med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS in Kinoteko o prenovi in ponovnem odprtju Kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. 1. aprila 2008 se je takratno novo vodstvo Kinoteke odločilo vrata Kinodvora zapreti in tako je za nekaj časa prenehal z delovanjem. Mestna občina Ljubljana je že 26. maja 2008 ustanovila Javni zavod Kinodvor, ki je svoja vrata odprl 1. oktobra 2008.

Leto kina

V petem letu delovanja (sezona 2013/2014) je Kinodvor s sonosilko projekta Slovensko kinoteko izvajal jubilejni projekt Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma. V sodelovanju s številnimi kulturnimi ustanovami v mestu in širše je zavod uspešno aktualiziral svojo in tudi mestno dediščino ter obogatil programe različnih ustanov.

Kinodvor 10

Ob 10-letnici mestnega kina, ki smo jo obeležili v prazničnem tednu od 1. do 8. oktobra 2018, smo v Kinodvoru predstavlili pestro programsko paleto za svoja raznolika občinstva. Poleg svečanih premier novih filmov ob prisotnosti filmskih ustvarjalcev so premiere doživeli tudi filmi za mlada občinstva in slovenski film. Slavnostno smo obarvali redne programske cikle, ki nagovarjajo ciljne skupine: Filmska srečanja ob kavi za starejše obiskovalce, Kinotrip za najstnike, nedeljski termin Za zamudnike in tedensko festivalsko srečanje Zgodnja ptica. V tednu praznovanja nas je obiskalo tudi 14 predstavnikov dveh kinematografskih združenj Folkets Hus och Parker in Folkets Bio, ki povezujeta kinematografe in filmsko distribucijo po vsej Švedski, s katerimi smo izmenjali primere dobre prakse.

Mednarodna dejavnost

Kinodvor je v mednarodnem mreženju dejaven že od prvega leta delovanja mestnega kina. Leta 2009 je tako organiziral prvo mednarodno strokovno srečanje z naslovom Mreže in digitalizacija art kinematografov, kar je spodbudilo revitalizacijo in digitalizacijo kinodvoran v Art kino mreži Slovenije. V Letu kina je Kinodvor gostil mednarodno konferenco z naslovom Mesto kina, ki je prevpraševala prihodnost kinematografov in njihovo vlogo živahnih družbeno-kulturnih središč v mestih. V letih 2014 in 2018 pa je mestni kino organiziral dve mednarodni konferenci o filmski vzgoji (povzetki 1. konference, povzetki 2. konference), ki sta bili namenjeni tako izobraževanju kulturnih institucij kot tudi vzgojno-izobraževalnih delavcev. Kinodvor od poletja 2018 sodeluje tudi pri mednarodnem projektu Cinemini Europe. Projekt, ki ga vodi nizozemski filmski inštitut EYE, predstavlja še eno priložnost, da skupaj z uglednimi evropskimi partnerji poglobimo naše znanje o metodah filmskega izobraževanja najmlajših.

V 2021 smo pripravili spletni regionalni seminar filmske vzgoje v Jugovzhodni Evropi, Koraki k razvoju filmske vzgoje (na povezavi so zbrani pisno poročilo seminarja in posnetki predstavitev z diskusijami). Predstavniki ključnih institucij za razvoj filmske vzgoje iz vse regije in širše so se na seminarju osredotočali na iskanje pogojev in modelov, ki zagotavljajo kakovost, trajnost in široko dostopnost filmske vzgoje, s primeri pa so se predstavile tudi organizacije, ki jim je z inovativnimi pristopi uspelo ohraniti nadaljevanje programov v času zaprtja oziroma omejenega delovanja kinematografov in drugih kulturnih ter izobraževalnih institucij. Decembra istega leta smo začeli tudi sodelovanje v mednarodnem projektu Film v bolnici, katerega namen  je otrokom in mladim, ki se zdravijo v bolnišnicah, omogočiti dostop do kakovostnih filmskih in filmsko-vzgojnih vsebin preko vzpostavitve novih spletnih platform.