15. Noč grozljivk (2023)
Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža
Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.
Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.
Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!
Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.
Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.
Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.
Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.
Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.«
Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.
Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.
Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.
ponedeljek, 06. 11. 2023
Peklensko dobra 15. Noč grozljivk
V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.
Čarobno drevo Magiczne drzewo
Andrzej Maleszka / Poljska / 2009 / 90 min / podnapisi, poljščina / 7+
Trije otroci odkrijejo stol, ki izpolnjuje želje, in film napolnijo z letečimi hišami, ponorelimi avtobusi in ogromnimi tobogani, ki rastejo iz morja. Njihova glavna težava pa je še vedno zelo preprosta: kako prepričati starše, da so otroci pomembnejši od kariere.
Starejša sestra Punam Starija sestra Punam
Lucian in Nataša Muntean / Srbija / 2009 / 52 min / podnapisi, nepalščina, tamang / 8+
Izjemen in presunljiv portret deklice, ki mora prevzeti vso skrb in odgovornost odraslih, a kljub temu ostaja otrok – radovedna, igriva, zabavna in predvsem z neomajno otroško vero v boljši jutri.
Jaz že ne, prisežem! C'est pas moi, je le jure!
Philippe Falardeau / Kanada / 2008 / 108 min / podnapisi, francoščina / 11+
Tragikomična zgodba o odraščanju v poznih šestdesetih, ki jo spremljamo skozi oči nabritega desetletnika, pripravljenega storiti prav vse, da bi preprečil ločitev svojih staršev.
Sinestezija Sinestesia
Erik Bernasconi / Švica / 2010 / 90 min
V tednu, ki je posvečen italijanskemu jeziku, želimo spomniti, da je italijanščina eden izmed štirih uradnih jezikov Švice. Govori ga 5% švicarskega prebivalstva, in sicer v celotnem kantonu Ticino in v južnih občinah kantona Graubünden. Vsako leto se na zvezni ravni zavzemamo za promocijo tega jezika prek različnih projektov, ki jih izpeljemo veleposlaništva po svetu, največkrat v sodelovanju z italijanskimi inštituti za kulturo. Letos smo se v Sloveniji odločili za predvajanje najnovejšega filma švicarskega režiserja Erika Bernasconija Sinestesia, ki je bil posnet v Ticinu v Lingua italiana in Svizzera.Vabljeni k ogledu!Veleposlaništvo Švice v Sloveniji
Amer Amer
Hélène Cattet in Bruno Forzani / Francija, Belgija / 2009 / 90 min / francoščina
Čudovita alegorija, ki išče navdih v zgodovini filma in psihoanalizi. Filmski portret ženske, ki se od otroštva do zrelih let bori s čustvi sebe in drugih.
Babica Lola
Brillante Mendoza / Francija, Filipini / 2009 / 110 min / tagalogščina
Skozi pretresljivo in poetično zgodbo, postavljeno v siromašno, poplavljeno četrt Manile, film prepleta usodo dveh lol (babic) in tematizira vsakdanjik revnih prebivalcev filipinskega glavnega mesta.
Chantrapas Chantrapas
Otar Iosseliani / Francija / 2010 / 122 min / francoščina
Značilno »iosselianijevska« igriva in ljubeče ironična zbadljivka o zgodah in nezgodah gruzijskega umetnika doma in na tujem.
Gosenica Kyatapirâ
Kôji Wakamatsu / Japonska / 2010 / 85 min / japonščina
Gosenica, posneta po romanu Edogawe Rampa, svojstveno – in kontroverzno –pripoveduje o travmatični vrnitvi pohabljenega heroja iz vojne in o njegovi ženi, ki se znajde v frustrirajočem položaju. Srebrni medved za najboljšo igralko v Berlinu.
Gospodinja Hanyo
Im Sang-soo / 2010 / 107 min / korejščina
Kontroverzna erotična srhljivka, predelava najslavnejšega korejskega filma vseh časov, je začinjena s hitchcockovskim suspenzom. Postavljena v korejski višji družbeni sloj pripoveduje o aferi med gospodinjo in delodajalcem.
Jerichow Jerichow
Christian Petzold / Nemčija / 2008 / 93 min / nemščina, turščina
Nemška različica kultne uspešnice Poštar vedno zvoni dvakrat je drama o hrepenenju, krivdi in neizživetih strasteh, ki protagoniste, zapletene v ljubezenski trikotnik, silijo k izdaji in prevari.
Stonesi v izgnanstvu Stones in Exile
Stephen Kijak / ZDA / 2010 / 61 min
Dokumentarna mojstrovina, ki nas popelje v leto 1972, ko je legendarna skupina The Rolling Stones v idiličnem okolju južne Francije snemala enega največjih rockerskih albumov vseh časov, Exile on Main Street.
Tiha hiša La casa muda
Gustavo Hernández / 2010 / 79 min / španščina
V enem samem kadru, brez rezov, z gibljivo kamero posneta psihološka srhljivka temelji na resnični zgodbi, ki se je dogodila v poznih štiridesetih v majhni urugvajski vasi.
Zgodba iz Kjota Kyoto Uzumasa Monogatari
Yoji Yamada / Japonska / 2010 / 90 min / japonščina
Film, ki ga je veliki filmski režiser Yoji Yamada posnel v sodelovanju s študenti režije, je ljubezenska zgodba, ki se dogaja na nenavadnem kraju: v kjotski nakupovalni četrti Uzumasa, kjer je nekoč stal znameniti filmski studio, v katerem je snemal tudi Kurosava.
Slabo vreme Cold Weather
Aaron Katz / ZDA / 2010 / 96 min / angleščina
Presunljiv zvrstni eksperiment, ki se pomika od detektivke do komedije, obenem pa se subtilno poglablja v prijateljstvo ter v središče postavlja redko portretiran odnos med odraslima bratom in sestro.
Torek, po božiču Marti, dupa craciun
Radu Muntean / Romunija / 2010 / 99 min / romunščina
Za romunsko kinematografijo neznačilen pogled v srednji razred skozi portret moškega, razpetega med domačnost družinske intime in vznemirljivost sveže ljubezni.
Simbol Shinboru
Hitoshi Matsumoto / Japonska / 2009 / 93 min / japonščina, španščina
Nedoumljiva nadrealistična komedija režiserja kultnega filma Dainipponjin, v kateri se prepletata stripovska in melanholična umetnost.
Punčka La pivellina
Tizza Covi in Rainer Frimmel / Italija / 2009 / 100 min
Pogled v mikrokozmos posebnežev in izobčencev, ki prebivajo v sodobni Italiji. Ganljiva, naturalistično posneta zgodba o pogumu in diskriminiranju, o izgubi in sodelovanju ter tkanju medčloveških vezi.
Proti severu Norteado
Rigoberto Pérezcano / Mehika, Španija / 2009 / 95 min / španščina
Sveže posneta pripoved o ilegalnem prečkanju meje iz Mehike v ZDA. Glavni junak prispe v obmejno puščavsko mesto z namenom poiskati boljše življenje v ZDA. Pri tem spoznava ljudi, ki so ostali v Mehiki, in se spoprijema z lastnimi pomisleki pred prebegom.
Posvojenec Foster Child
Brillante Mendoza / Filipini / 2007 / 98 min / angleščina, tagalogščina
Ganljiv neorealistični film filipinskega avtorja Mendoze, posnet v dokumentarističnem slogu, zarisuje vsakdanjik revne družine v Manili. Leta 2007 je v Cannesu požel stoječe ovacije.
Paradiž Paraiso
Héctor Gálvez / Peru / 2009 / 87 min / španščina
Prvenec perujskega režiserja Héctorja Gálveza realistično, vendar hkrati tudi poetično opisuje frustracije, preizkušnje in hrepenenje petih najstnikov, ki živijo v revnem in nevarnem predmestju Lime.
Življenje in smrt porno tolpe Život i smrt porno bande
Mladen Đorđević / Srbija / 2009 / 107 min / srbščina
Mučnih prizorov ekstremnega nasilja, eksplicitne pornografije in nihilističnega vzdušja poln film, ki v vsej silovitosti pokaže moč novega vala srbskega žanrskega filma. Zmagovalec 6. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina.
Namišljene ljubezni Les amours imaginaires
Xavier Dolan / Kanada / 2010 / 102 min / francoščina
Mladi kanadski režiser, znan predvsem po odmevnem prvencu Ubil sem svojo mamo, se je preizkusil v stilizirani romanci, ki se spogleduje s Truffautovo slovito novovalovsko klasiko Jules in Jim. Dolanov ménage à trois je igriva zgodba o romantičnih zablodah, rivalstvu in zavrnitvi, o nevračanih in namišljenih ljubeznih.
Lurd Lourdes
Jessica Hausner / Avstrija, Nemčija, Francija / 2009 / 99 min / angleščina, francoščina, nemščina
Duhovit film o čudežu, ki s skoraj dokumentarno intenzivnostjo pogleduje v zaodrje romarskega središča v Lurdu ter vseskozi lovi ravnovesje med versko satiro (vrsta je tudi pri zdravniku za čudežno ozdravele) in zgodbo o odrešenju, je dobitnik treh nagrad na filmskem festivalu v Benetkah leta 2009.
Skrivnost njihovih oči El secreto de sus ojos
Juan José Campanella / Španija, Argentina / 2009 / 129 min / španščina
Z oskarjem nagrajena kriminalna drama nelinearno in večplastno prepleta osebno zgodbo neizpolnjenih strasti s skrivnostjo nerazrešenega umora in preiskavo, ki je trajala četrt stoletja.
Wall Street: Denar nikoli ne spi Wall Street: Money Never Sleeps
Oliver Stone / ZDA / 2010 / 133 min / angleščina
Ko smo nazadnje videli Gordona Gekka (Michael Douglas) – v prvem Wall Streetu Oliverja Stona iz leta 1986 – ga je čakala četrt stoletja dolga zaporna kazen, njegov mobilec je bil večji od aktovke in pohlep je bil nekaj dobrega. Vmes pa je, kot kaže, postal še legalen.