Danes je blagajna odprta od 15:15 do 21:15 (odpre se čez 03:26).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Obraz, kakršnega si zaslužiš A Cara que Mereces

Miguel Gomes / Portugalska / 2004 / 120 min / portugalščina

Transatlantik 05 Transatlantic 05

Igor Vrtačnik / Slovenija

Avtomobili Cars

John Lasseter in Joe Ranft / ZDA / 2006 / 117 min / sinhronizirano / 5+

Film po izboru obiskovalcev v akciji Moj Kinobalon.

Fokus '10: Nizozemska - Slovenija Fokus '10: Nizozemska - Slovenija

Nizozemska, Slovenija / 97 min

program študentskih kratkih filmov

Neljubljena The Unloved

Samantha Morton / Velika Britanija / 2009 / 106 min / angleščina

Presunljiva intimna pripoved o zapuščeni deklici, ki se bori za preživetje v krutem svetu. Režijski prvenec igralke Samanthe Morton, v katerem razkrije izkušnjo lastnega otroštva.

Novo življenje Yeo-haeng-ja / Une vie toute neuve

Ounie Lecomte / Francija / 2009 / 92 min / korejščina

V pretresljivem igranem prvencu režiserka pripoveduje svojo zgodbo, v kateri zarisuje bolečino in trpljenje, ki nastaneta, ko te zapustijo tisti, ki si jim najbolj zaupal in si jih imel najraje.

Obsojeni Los condenados

Isaki Lacuesta / Španija / 2009 / 104 min / španščina

Intenzivna razpoloženjska drama o argentinskem gverilcu v izgnanstvu, ki se vrne v domovino, kjer se je pred tridesetimi leti boril proti diktaturi.

Oče mojih otrok Le père de mes enfants

Mia Hansen-Løve / Francija, Nemčija / 2009 / 110 min / francoščina

Bivša igralka in filmska kritičarka Mia Hansen-Løve je napisala in zrežirala zgodbo, ki jo je navdahnilo življenje in delo filmskega producenta Humberta Balsana. Oče mojih otrok je intimen in ganljiv poklon – ne le človeku, ki je z vso strastjo živel za film, temveč tudi tistim, ki so mu bili najbližje. Dobitnik posebne nagrade žirije v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

Perzijske rokerske mačke Kasi az gorbehaye irani khabar nadareh

Bahman Ghobadi / Iran / 2009 / 106 min / perzijščina

V zgodbi, postavljeni v osrčje Teherana, avtor skozi namišljeni indie rock duet, ki spoznava iranske glasbene skupine, mojstrsko zabrisuje mejo med realnim in fiktivnim ter prepleta komedijo, dramo in triler.

Stripburger v gibanju Stripburger v gibanju

Boris Dolenc / Slovenija / 2010 / 32 min

Premiera filma ob prisotnosti in pogovoru z avtorji je zaključni dogodek programa Stripburgerjevih 18 svinjsko dobrih…

Umazani dnevniki Dirty Diaries

Mia Engberg, Ingrid Ryberg, Universal Pussy, Joanna Rytel, Marit Ostberg, Jennifer Rainsford, Elin Magnusson, Sara Kaaman, Ester Martin Bergsmark, Nelli Roselli, Asa Sandzen, Pella Kagerman, Tora Martens, Wolfe Madam / Švedska / 2009 / 90 min

Osebne porno provokacije dvanajstih Švedinj

Življenjski znaki Les signes vitaux

Sophie Deraspe / Kanada / 2009 / 88 min / francoščina

Hotel »Zelo dobrodošli« Hotel Very Welcome

Sonja Heiss / Nemčija / 2007 / 89 min / angleščina, nemščina, tajščina

Eden Log Eden Log

Franck Vestiel / Francija / 2007 / 98 min / francoščina

Nadrealistična, vizualno osupljiva znanstveno fantastična srhljivka, ki se po svojem slogu in vsebini napaja pri bogati tradiciji francoskega fantastičnega stripa, brati pa jo je mogoče tudi kot alegorijo človekovega padca iz raja na zemljo. Primerno halucinanten zaključek maratona grozljivk, po katerem boste veseli, da je zunaj kinodvorane znova vzšlo sonce.

Stella Stella

Sylvie Verheyde / Francija / 2008 / 103 min / francoščina

Živahen, v pozna sedemdeseta leta postavljen film o šolanju, kulturi in družbenih razredih, ki svojo mlado junakinjo popelje skozi vrsto različnih, živo orisanih izobraževalnih okolij.

Zavarovalniška prevara Carancho

Pablo Trapero / Argentina / 2010 / 107 min / španščina

Mojster argentinskega neorealizma Pablo Trapero v filmu Zavarovalniška prevara razkriva izprijenost policije in argentinskih zdravstvenih ustanov.

Buda se je zrušil od sramu Buda as sharm foru rikht

Hana Makhmalbaf / Iran / 2007 / 81 min / podnapisi, perzijščina / 8+

V okviru 16. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki je letos naslovljen Med preteklostjo in prihodnostjo, Kinobalon predstavlja poetičen film o preprekah, s katerimi se na poti do izobrazbe srečujejo deklice v Afganistanu.

Lepi Serge Le beau Serge

Claude Chabrol / Francija / 1958 / 98 min / francoščina

Pod strehami Pariza Les toits de Paris

Hiner Saleem / Francija / 2007 / 98 min / francoščina

Dekle iz soseščine The Girl Next Door

Gregory M. Wilson / ZDA / 2007 / 91 min / angleščina

Po resnični zgodbi(!) posneta srhljivka, umeščena v ameriško predmestje na videz idiličnih petdesetih, ki se lahko gleda kot raztezanje ekstremov trenutno popularnega torture-porn žanra (Žaga, Krvavi hostel), kot novodobna verzija Gospodarja muh ali pa kot prispodoba vzpona nasilnih ideologij, kjer stati ob strani pomeni biti kriv.

Mutanti Mutants

David Morlet / Francija / 2009 / 95 min / francoščina

Iver Splinter

Toby Wilkins / ZDA / 2008 / 82 min / angleščina

Briljantna, brezšivna kombinacija psihološkega trilerja, komorne drame, apokaliptične srhljivke in nadnaravne grozljivke, za katero se zdi, da je videla vse grozljivke in nato vse najbolj primarne strahove sešila skupaj: Stvor, Osmi potnik in Invazija tatov teles v enem zamahu!

Ricky Ricky

François Ozon / Francija, Italija / 2009 / 90 min / francoščina

»Če bi David Lynch in David Cronenberg kdaj spala skupaj in bi eden od njiju po čudežu zanosil, bi bil ta film prav lahko plod njune ljubezni.«- četrti na lestvici najboljših filmov leta 2010 po izboru Johna Watersa, ArtForum

Poletni čas L'heure d'été

Olivier Assayas / Francija / 2008 / 95 min / angleščina, francoščina

Pronicljiva družinska drama s sijajno igralsko zasedbo o odraščanju in minevanju, v kateri generacije prehajajo v naravnem ritmu letnih časov, je najnovejši film francoskega auteurja Oliviera Assayasa, ikone sodobnega svetovnega avtorskega filma.