15. Noč grozljivk (2023)
Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža
Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.
Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.
Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!
Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.
Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.
Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.
Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.
Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.«
Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.
Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.
Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.
ponedeljek, 06. 11. 2023
Peklensko dobra 15. Noč grozljivk
V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.
Tihotapec The Mule
Clint Eastwood / ZDA, Kanada / 2018 / 116 min / angleščina
Clint Eastwood igra devetdesetletnega hortikulturista Earla Stona, ki postane kurir zloglasnega mehiškega narkokartela. Film, pod katerega se Eastwood prvič po Gran Torinu podpisuje hkrati kot režiser in igralec, je navdihnil članek v The New York Timesu.
Človek delfin Dolphin Man
Lefteris Charitos / Grčija, Kanada, Francija / 2017 / 78 min / angleščina, francoščina, italijanščina
Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.
Najtemnejša ura Darkest Hour
Joe Wright / ZDA, Velika Britanija / 2017 / 125 min / angleščina, francoščina, nemščina
Začetek druge svetovne vojne. Padec Francije je neizbežen, Britaniji grozi vojaška invazija. Medtem ko se novopečeni predsednik britanske vlade Winston Churchill (Gary Oldman) spopada s političnimi rivali, mora sprejeti usodno odločitev: bo sklenil mirovno pogodbo z nacistično Nemčijo ali združil narod v boju za svobodo.
Črni KKKlanovec BlacKkKlansman
Spike Lee / ZDA / 2018 / 134 min / angleščina
Vizionarski režiser Spike Lee in producent Jordan Peele (Zbeži!) sta na platno prenesla neverjetno, a resnično zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih bleksploatacijskih krimi komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes. Velika nagrada žirije v Cannesu in oskar za najboljši prirejni scenarij.
Vdove Widows
Steve McQueen / Velika Britanija, ZDA / 2018 / 129 min / angleščina, poljščina, španščina
Ko štirje oboroženi roparji umrejo v spodletelem roparskem napadu, se njihove žene, ki razen dolgov zločinskih mož nimajo nič skupnega, odločijo vzeti usodo v svoje roke.
Američan The American
Anton Corbijn / ZDA / 2010 / 105 min / angleščina
Film nizozemskega režiserja Antona Corbijna (Nadzor) o samurajskem poklicnem morilcu (George Clooney), ki bi rad zaživel novo življenje, ni klasičen akcijski triler hitrih posnetkov, eksplozij in pregonov, pač pa avtorjev poklon špageti vesternu Sergia Leoneja.
Jaz, Tonya I, Tonya
Craig Gillespie / ZDA / 2017 / 120 min / podnapisi, angleščina / 15+
Športna zgodovinska drama temelji na resnični, a hkrati skoraj neverjetni zgodbi umetnostne drsalke Tonye Harding, prve Američanke, ki ji je na tekmovanju uspelo izvesti trojni aksel, ter dobitnice dveh olimpijskih medalj.
Kraljev govor The King's Speech
Tom Hooper / Velika Britanija, Avstralija / 2010 / 118 min / angleščina
Ganljiva, za zgodovinsko dramo netipično pristna ter človečna zgodba o kralju, ki je jecljal, ko je britanski narod na predvečer vojne in množičnih medijev iskal voditelja in zahteval govorca. Dobitnik štirih oskarjev, med njimi oskarja za najboljši film.
V praznino Enter the Void
Gaspar Noé / Francija, Italija, Nemčija / 2009 / 160 min / angleščina, japonščina
14. julija ob 21:30 v sklopu dogodka Motovun v Kinodvoru: predstavitev festivala Motovun FF in projekcija izbranega filma iz festivalske edicije 2010.
Prvi, ki pride mimo Le premier venu
Jacques Doillon / Francija, Belgija / 2008 / 121 min / francoščina
Pina Pina
Wim Wenders / Nemčija / 2011 / 106 min / angleščina, francoščina, nemščina
Wim Wenders in Pina Bausch sta se več kot dvajset let poigravala z mislijo, da bi skupaj posnela plesni film. A šele ko je digitalna 3D tehnologija postala dostopna, je Wenders našel format, s katerim je bilo mogoče na veliko platno prenesti plastičnost in čustveno izraznost Pininega gledališča Tanztheater Wuppertal. Poleti leta 2009 je sredi priprav na snemanje koreografinja nenadoma umrla. Wenders se je odločil, da bo s projektom nadaljeval in »namesto filma s Pino posnel film za Pino«. Pina je postal prvi evropski 3D art film. Mnoge art kinematografe je spodbudil k temu, k čemur je Avatar spodbudil komercialne kinematografske verige: k digitizaciji platen in namestitvi 3D opreme.
Torinski konj A torinói ló
Béla Tarr / Madžarska, Švica, Nemčija, Francija / 2011 / 155 min / madžarščina
Velikan evropskega avtorskega filma Béla Tarr (Sátántangó, Werckmeistrove harmonije) si za izhodišče vzame anekdoto o dnevu Nietzschejevega zloma ter ustvari še eno impresivno meditacijo o človeštvu in njegovem absolutnem, neizbežnem koncu. Torinski konj, ki ga je režiser razglasil za svoj poslednji film, je veličasten testament – ravno tako sodoben in aktualen, kot je brezčasen.
Jane Eyre Jane Eyre
Cary Fukunaga / Velika Britanija, ZDA / 2011 / 120 min / angleščina
Avtor suverenega prvenca Brez imena, Cary Fukunaga, se je tokrat lotil predelave romantične drame pisateljice Charlotte Brontë. Drzna adaptacija vdahne brezčasni klasiki utrip sodobnosti ter v odkritem spogledovanju s konvencijami žanra izrazit pridih gotske srhljivke.
Distorzija Distorzija
Miha Hočevar / Slovenija / 2009 / 88 min / slovenščina / 12+
Film o mladostnem uporništvu, iskanju identitete, ljubezni in prijateljstvu v povezavi z novopankovsko sceno.
Suspiria Suspiria
Luca Guadagnino / Italija, ZDA / 2018 / 152 min / angleščina
Režiser Luca Guadagnino (Pokliči me po svojem imenu) postavi dogajanje težko pričakovanega rimejka vrhovne klasike italijanskega gialla v Berlin leta 1977. V najbolj burno leto Frakcije rdeče armade in hkrati leto premiernega predvajanja Suspirie Daria Argenta.
Trije plakati pred mestom Three Billboards Outside Ebbing, Missouri
Martin McDonagh / Velika Britanija, ZDA / 2017 / 115 min / angleščina
Irski režiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje črno tragikomedijo in veličastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in dve nagradi oskar.
Ernest in Celestinca Ernest et Célestine, La Collection "Blizzard"
Julien Chheng, Jean-Christophe Roger / Francija, Luksemburg, Belgija / 2016 / 38 min / sinhronizirano / 3+
Tri epizode o miški in medvedu, velikodušnosti in iznajdljivosti ter o sprejemanju razlik.
Impijev otok Urmel aus dem Eis
Reinhard Klooss, Holger Tappe / Nemčija / 2006 / 87 min / sinhronizirano / 5+
termini (Mala dvorana): 28. 5. ob 17:15, 29. 5. ob 15:15, 4. 6. ob 17:15, 5. 6. ob 15:15
Nikec na počitnicah Les vacances du petit Nicolas
Laurent Tirard / Francija / 2014 / 97 min / podnapisi, francoščina / 7+
Film o najslavnejšem šolarju vseh časov. Posnet je po istoimenski knjižni uspešnici – seriji zgodb o Nikcu, katerih avtorja sta René Goscinny (tudi avtor besedil za slovitega Asterixa in Srečnega Luko) in ilustrator Jean-Jacques Sempé.
Casino Jack in Združene države denarja Casino Jack and the United States of Money
Alex Gibney / ZDA / 2010 / 118 min / angleščina
Portret washingtonskega superlobista, v katerem spremljamo Jacka Abramoffa od gorečnega republikanskega začetnika do njegove poslednje sodbe, je saga o pohlepu in korupciji s ciničnim antijunakom, ki ga boste z veseljem sovražili.
Stefan Zweig: Slovo od Evrope Vor der Morgenröte
Maria Schrader / Nemčija, Avstrija, Francija / 2016 / 106 min / angleščina, francoščina, nemščina, portugalščina, španščina
Pogled v čas, ki ga je slavni avstrijsko-judovski pisatelj preživel v izgnanstvu – od leta 1936, ko je bil ob vzponu nacizma prisiljen za vedno zapustiti Evropo, do leta 1942, ko si je vzel življenje v brazilskem Petrópolisu. Premiera na festivalu v Locarnu in najboljši film po izboru občinstva na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije.
Nepoškodovane The Undamaged
Matic Oblak, Rožle Bregar, Miha Avguštin / Slovenija / 2018 / 52 min
Film prikazuje zgodbe o strastnih lokalnih aktivistih, ki v vsakodnevnem življenju bijejo boj za čiste, divje in nezajezene reke na Balkanskem polotoku, saj z več kot 2.700 planiranimi jezovi korupcija in pohlep kruto posegata v te zadnje koščke Evropske divjine.