Danes je blagajna odprta od 15:15 do 21:15 (odpre se čez 02:46).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Wolfwalkers Wolfwalkers

Tomm Moore, Ross Stewart / Irska, Luksemburg / 2020 / 100 min / angleščina, podnapisi / 8+

Film nas popelje v čas vraževerja in čarovništva, ko mlada lovska vajenka Robyn Goodfellowe z očetom odpotuje na Irsko, kjer hočejo iztrebiti še zadnje krdelo volkov.

Najboljši iz Slona 2021 Najboljši iz Slona 2021

različni avtorji / razno / 6+

Izbor najlepših kratkih animiranih filmov, ki so bili predvajani v letošnjih Slonovih tekmovalnih programih in so najbolj navdušili otroško žirijo.

Križ-kraž Criss Cross

Robert Siodmak / ZDA / 1949 / 88 min / angleščina

»Križ-kraž se začne s slovito dolgo, inovativno, nočno, monumentalno helikoptersko-avtomobilsko vožnjo kamere, mi pa dobro vemo, da se dolge uvodne vožnje kamere v filmih noir – v Wylerjevem Pismu, Marinovem Nokturnu in Wellesovem Dotiku zla – vedno končajo s katastrofo.«

Obvoz Detour

Edgar G. Ulmer / ZDA / 1945 / 69 min / angleščina

»Detour, alias Obvoz, kultni film noir, absurdni freudovski road movie, moralka o izgubljenih iluzijah, podganji dirki in razredni depresiji, traja le energičnih, temperamentnih, kompaktnih, eliptičnih, vrtoglavih, metafilmskih, skoraj abstraktnih, tragičnih 68 minut, leta 1945 pa ga je – v štirinajstih dneh, za 117.226 dolarjev – posnel Edgar G. Ulmer, »estet iz Alp«, ki je kariero – leta 1964 z Jamo – končal v Postojnski jami.«

Človeški glas La voz humana

Pedro Almodóvar / Španija / 2020 / 30 min / angleščina

Pedro Almodóvar je svoj prvi film v angleškem jeziku svobodno priredil po istoimenski igri Jeana Cocteauja. Tridesetminutna monodrama s Tildo Swinton, posneta med lockdownom, je bila premierno prikazana na festivalu v Benetkah, kjer je igralka prejela nagrado za življenjsko delo.

Dvojno zavarovanje Double Indemnity

Billy Wilder / ZDA / 1944 / 108 min / angleščina

Zločin v Dvojnem zavarovanju, ki ga je leta 1944 posnel Billy Wilder (»preveč ciničen, da bi verjel svojemu cinizmu«, a zavedajoč se, da s tem filmom dela zgodovino), bi bil popoln, če bi si partnerja zaupala. Pa si ne.

Mildred Pierce Mildred Pierce

Michael Curtiz / ZDA / 1945 / 111 min / angleščina

Klasični film noir, ki ga je leta 1945 po romanu Jamesa M. Caina posnel Michael Curtiz, so oglaševali s sloganom: »Ženska, kakršno si moški želijo, a je ne bi smeli imeti.«

Moja najljubša vojna My Favorite War

Ilze Burkovska – Jacobsen / Norveška, Latvija / 2020 / 82 min / angleščina, latvijščina, ruščina

Film je nastal po režiserkinih spominih na odraščanje v sovjetski Latviji sredi hladne vojne.

Nos ali zarota odpadnikov Nos ili zagovor netakikh

Andrej Hržanovski / Rusija / 2020 / 89 min / ruščina

Na letalu vrtijo sovjetske filmske klasike, medtem pa dva gospoda razpravljata o Gogoljevi protonadrealistični kratki zgodbi Nos iz leta 1836 in o tem, kaj danes pomeni biti civiliziran.

Vzporedni materi Madres paralelas

Pedro Almodóvar / Španija / 2021 / 123 min / španščina

Zgodba o dveh zelo različnih ženskah, ki se srečata v bolnišnici, kamor prideta rodit, ter nepričakovanih zapletih, ki sledijo. Najnovejši film Pedra Almodóvarja je odprl Beneški filmski festival in Penélope Cruz prinesel tamkajšnjo nagrado za najboljšo igralko.

Kelti Kelti

Milica Tomović / Srbija / 2021 / 106 min / srbščina

Štiriindvajset ur v družinskem stanovanju na robu Beograda, kjer osemletnica praznuje rojstni dan, njena družina in vsa srbska družba pa doživljata viharno obdobje nepovratnega razkola.

Kupe št. 6 Hytti nro 6

Juho Kuosmanen / Finska, Estonija, Rusija, Nemčija / 2021 / 107 min / ruščina, finščina, angleščina

Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.

Pobesneli bivol Jallikattu

Lijo Jose Pellissery / Indija / 2019 / 95 min / malajalščina

Drzni indijski režiser Lijo Jose Pellisery ponuja eksplozivno zgodbo o pobeglem bivolu, ki v zakotni vasici povzroči vsesplošni kaos in blaznost ekstatičnega nasilja.

Škatla spominov Memory Box

Joana Hadjithomas, Khalil Joreige / Francija, Kanada, Libanon / 2021 / 102 min / arabščina, francoščina, angleščina

Montreal. Maia in njena hči Alex na božični večer prejmeta skrivnostno pošiljko: zvezke, kasete in fotografije, ki jih je Maia v osemdesetih letih iz Bejruta pošiljala svoji najboljši prijateljici v Pariz. Maia se noče soočiti s spomini, zato začne Alex skrivaj raziskovati vsebino škatle. Pred dekletovimi očmi počasi oživi burno in strastno obdobje materinega odraščanja med libanonsko državljansko vojno.

Velika svoboda Grosse Freiheit

Sebastian Meise / Avstrija, Nemčija / 2021 / 117 min / nemščina

Hans vedno znova pristane v ječi zaradi homoseksualnosti; v povojni Nemčiji so po 175. členu istospolni odnosi namreč še zmeraj kaznivi. A Hans tudi med zaporniškimi zidovi vztrajno išče svobodo in ljubezen … Dobitnik nagrade posebni pogled v Cannesu, zmagovalec sarajevskega festivala in nominiranec za nagrado občinstva LUX.

Amparo Amparo

Simón Mesa Soto / Kolumbija, Švedska, Nemčija, Katar / 2021 / 95 min / španščina

Presunljiva zgodba matere samohranilke, ki se bori za svojega sina v svetu, kjer vladajo moški, podkupljivost in nasilje.

Balon Qi qiu

Pema Tseden / Kitajska / 2019 / 102 min / kitajščina

Komičen pogled na zagate kitajske politike enega otroka v zgodbi, postavljen v odročno tibetansko skupnost, kjer sobivata tradicija in sodobnost.

Dekle in pajek Das Mädchen und die Spinne

Ramon Zürcher / Švica / 2021 / 99 min / nemščina

Pripoved o skritem poželenju in neizrečenih čustvih v tesnem objemu majhnega stanovanja. Na videz povsem banalna selitev odkrije skrito ljubosumje, zapeljevanje ter občutke zapuščenosti in izdaje.

Hiša spominov Casa de antiguidades

João Paulo Miranda Maria / Brazilija, Francija / 2020 / 92 min / portugalščina, nemščina

Lik potomca brazilskih staroselcev kanalizira sedanjost in preteklost, realizem in spiritualnost v zlovešč simbolni in politični potop v brazilsko kolektivno nezavedno.

Sladka stvar Sweet Thing

Alexandre Rockwell / ZDA / 2020 / 91 min / angleščina

V grenkosladki zgodbi o odraščanju v težavnih okoliščinah, ki slavi odrešilno moč pustolovskega duha in otroške domišljije, je režiser glavne vloge zaupal svojima otrokoma in soprogi.

Ahedino koleno Ha'berech

Nadav Lapid / Francija, Izrael, Nemčija / 2021 / 109 min / hebrejščina

Izraelski režiser prispe v odročno vas na skrajnem koncu puščave, da bi predstavil enega svojih filmov. Tam spozna uslužbenko ministrstva za kulturo ter se poda v dve že vnaprej izgubljeni bitki: eno proti smrti svobode v svoji državi in drugo proti smrti svoje matere. Film Nadava Lapida (Sinonimi) je osvojil nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

Chiara A Chiara

Jonas Carpignano / Italija, Švedska, Danska, Francija / 2021 / 121 min / italijanščina

V očarljive nočne podobe ujeta zgodba najstnice, ki se je ob očetovem izginotju prisiljena soočiti z mračnim podzemljem kalabrijske mafije in izbrati svojo življenjsko pot.