Danes je blagajna odprta od 15:15 do 21:15 (odpre se čez 03:26).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Francoz Francuz

Andrej Smirnov / Rusija / 2019 / 128 min / ruščina

Pohajkovanje po moskovskih ulicah v petdesetih letih prejšnjega stoletja skozi oči francoskega študenta, čigar obisk ima tudi prikrit politični pridih …

O naključju in domišljiji Guzen to sozo

Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2021 / 121 min / japonščina

Tri zgodbe spremljajo tri ženske, katerih življenja zaznamujejo odločitve, obžalovanja, prevare in naključja. Omnibus Ryusukeja Hamaguchija, režiserja filma Drive My Car, je bil nagrajen z berlinskim srebrnim medvedom.

Pariz, 13. okrožje Les Olympiades

Jacques Audiard / Francija / 2021 / 106 min / francoščina, mandarinščina

Film Jacquesa Audiarda (Prerok, Rja in kost) je zgodba o ljubezni, seksu in prijateljstvu v času družabnih omrežij.

Policistova skrivnost Leynilögga

Hannes Thór Halldórsson / 2021 / 98 min / islandščina

Zabavna islandska parodija na hollywoodske franšize, kot je Hitri in drzni, ki ob obilici adrenalinskih akcijskih prizorov duhovito ponuja tudi razmišljujoč podton na temo aktualnih družbenih vprašanj.

Začetek Dasatskisi

Dea Kulumbegashvili / Gruzija, Francija / 2020 / 125 min / gruzijščina

Jana živi mirno življenje v skupnosti Jehovovih prič v zaspanem podeželskem mestecu. Ko skrajneži požgejo zgradbo, kjer njen mož vodi bogoslužje, začne Janin svet počasi razpadati … Gruzijska režiserka je za svoj prvenec med drugim prejela nagrado za najboljši film na festivalu v San Sebastiánu.

Nebesa Nebesa

Srdjan Dragojević / Srbija, Severna Makedonija, Slovenija, Črna gora, Nemčija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina / 2021 / 120 min / srbščina

Po pol stoletja komunizma in ateizma se vrača religija! Toda ali je vzhodnoevropska družba pripravljena? Moški iz delavskega razreda se zbudi s svetniškim sijem nad glavo; na smrt obsojeni zločinec se spremeni v dojenčka; umetnik odkrije, da njegove slike ne hranijo le duš, ampak tudi želodce. Film Nebesa Srdjana Dragojevića (Parada) je navdihnil francoski mojster fantastike, ironije in absurda Marcel Aymé. Nagrada žirije mladih v Locarnu.

Atlas ptic Atlas ptáků

Olmo Omerzu / Češka, Slovaška, Slovenija / 2021 / 93 min / češčina

Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film, Zimske muhe) z nežno ironijo pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Premiera v glavnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.

Kratki filmi - 2. sklop (2021) Kratki filmi - 2. sklop (2021)

razno / 95 min

Tekmovalni program: Enakonočje, Daria Kasperek; Delo dobrih Nemcev, Jannis Alexander Kiefer; Otrok močerad, Théo Degen; Steakhouse, Špela Čadež; Zgrabi jih, Morgane Dziurla-Petit; Altötting, Andreas Hykade

Kratki filmi - 3. sklop (2021) Kratki filmi - 3. sklop (2021)

razno

Tekmovalni program: Naya, Sebastian Mulder; Stric Tudor, Olga Lucovnicova; Poslednji dan patriarhata, Olmo Omerzu; Plavalec, Jonatan Etzler; Arka, Natko Stipaničev

Luknja Il buco

Michelangelo Frammartino / Italija, Nemčija, Francija / 2021 / 93 min / italijanščina

Ekspedicija v eno najglobljih evropskih jam postane v rokah italijanskega režiserja Michelangela Frammartina (Štirikrat) poetično popotovanje v neznano, kjer dobita čas in prostor povsem nov pomen. Obvezen ogled v kinu! Posebna nagrada žirije na festivalu v Benetkah.

Vorteks Vortex

Gaspar Noé / Francija, Monako, Belgija / 2021 / 142 min / francoščina

»Življenje je kratka zabava, ki bo hitro pozabljena.« Film, posvečen »vsem tistim, ki jim bodo možgani razpadli prej kot srce«, je posnel Gaspar Noé (V praznino, Ljubezen, Vrhunec). Svetovna premiera v Cannesu.

Spencer Spencer

Pablo Larraín / Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Čile / 2021 / 111 min / angleščina

Težko pričakovani film Pabla Larraína (Jackie) s Kristen Stewart v vlogi princese Diane si zamišlja, kaj se je dogajalo tistega usodnega božiča, ko se je princeska odločila, da bo pravljico končala po svoje.

Azor Azor

Andreas Fontana / Argentina, Švica, Francija / 2021 / 100 min / španščina, angleščina, francoščina

Nenavaden triler, postavljen v svet osebnega bančništva, prefinjen splet korupcije in kolonialističnih privilegijev.

Telesce Piccolo corpo

Laura Samani / Italija, Slovenija, Francija / 2021 / 89 min / furlanščina, italijanščina, slovenščina

Prvenec Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom in postavljen na kruto furlansko podeželje z začetka 20. stoletja, je svetovno premiero doživel v prestižni sekciji Teden kritike v Cannesu, s Festivala slovenskega filma pa odnesel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in fotografijo.

Oblak v njeni sobi Ta fang jian li de yun

Zheng Lu Xinyuan / Hong Kong / 2020 / 101 min / kitajščina

Melanholičen vizualni dnevnik mladega dekleta, ki ob vrnitvi domov začuti, kako krhki in mimobežni so medčloveški odnosi v velikem mestu. Zmagovalni film festivala v Rotterdamu.

Kje je Venera? Në kërkim të Venerës

Norika Sefa / Kosovo, Severna Makedonija / 2021 / 111 min / albanščina

Vpogled v odraščanje najstnice na kosovskem podeželju, kjer družina od dekleta pričakuje predvsem skrb za svoj ugled. Svobodomiselno dekle pa tradicionalno, hierarhično okolje utesnjuje in njena želja po svobodi je vse močnejša.

Atlantida Atlantide

Yuri Ancarani / Italija, ZDA, Francija, Katar / 2021 / 104 min / italijanščina, podnapisi, angleški podnapisi

Utrip življenja mladostnikov, ki ob dirkanju s čolni, poslušanju glasbe in prvih ljubeznih na videz brezskrbno preživljajo dneve v Beneški laguni, skozi oči priznanega italijanskega video umetnika Yurija Ancaranija.

Služabniki Služobníci

Ivan Ostrochovský / Slovaška, Romunija, Češka, Irska / 2020 / 80 min / slovaščina

Univerzalna zgodba o dobrem in zlu oziroma o tem, kako pomembno je stati za svojimi načeli, je postavljena v obdobje komunistične vladavine, a pomenljivo odzvanja tudi v današnjem času.

Kratki filmi - 1. sklop (2021) Kratki filmi - 1. sklop (2021)

razno / 86 min

Tekmovalni program: Maalbeek, Ismaël Joffroy Chandoutis; Tovariš Tito, moja dediščina,  Inherit Olga Kosanović; Kazenski strel, Rok Biček; Igra, Roman Hodel; Normalno, Julie Caty

Tri nadstropja Tre piani

Nanni Moretti / Italija, Francija / 2021 / 119 min / italijanščina

Nanni Moretti se v razburkani pripovedi o treh družinah, živečih v isti zgradbi, dotakne tem, kot so krivda in pravica, starševska odgovornost ter neizbrisne posledice naših odločitev.

Panj Zgjoi

Blerta Basholli / Kosovo / 2021 / 84 min / albanščina

Film, posnet po resnični zgodbi kosovske vojne vdove in njenega boja za neodvisnost v globoko patriarhalni družbi, je prejel kar tri glavne nagrade na festivalu Sundance: veliko nagrado žirije, nagrado za najboljšo režijo in nagrado občinstva.

Nikoli redko včasih vedno Never Rarely Sometimes Always

Eliza Hittman / ZDA / 2020 / 101 min / angleščina, podnapisi

Tiha, a silovita, minimalistična, a čustveno večplastna pripoved o ženski solidarnosti in pogumu je režiserki prinesla srebrnega medveda (veliko nagrado žirije) na Berlinalu.

Lucio Dalla in njegova pesem Italije Per Lucio

Pietro Marcello / Italija / 2021 / 79 min / italijanščina

Pietro Marcello (Martin Eden) se vrača k dokumentarnemu filmu z zgodbo o italijanskem kantavtorju Luciu Dalli. Skozi sproščeni pogovor dveh glasbenikovih prijateljev in s pomočjo svobodne uporabe množice arhivskih posnetkov režiser sestavi večplasten portret Italije v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Terapija Thalasso

Guillaume Nicloux / Francija / 2019 / 93 min / francoščina

Šest let po filmu Ugrabitev Michela Houellebecqa se razvpiti francoski pisatelj vrača na filmska platna, tokrat v družbi Gérarda Depardieuja.