Danes je blagajna odprta od 15:15 do 21:15 (odpre se čez 02:46).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Benedetta Benedetta

Paul Verhoeven / Francija / 2021 / 131 min / francoščina

Film, navdihnjen z resničnim življenjem lezbične opatinje Benedette Carlini, je razburljiva pripoved o veri, oblasti in seksu v renesančni Italiji. Benedetto, ki je v Cannesu požela stoječe ovacije, nasprotniki pa so jo označili za »bogokletno« in »pornografsko«, je posnel vedno provokativni Paul Verhoeven (Prvinski nagon, Ona).

Nemirni Les Intranquilles

Joachim Lafosse / Belgija, Luksemburg, Francija / 2021 / 118 min / francoščina

Joachim Lafosse (Najini otroci) v svojem značilno intimnem, psihološko kompleksnem in čustveno intenzivnem slogu raziskuje meje romantičnih in družinskih vezi.

France France

Bruno Dumont / Francija, Italija, Nemčija, Belgija / 2021 / 133 min / francoščina

France je zgodba o zvezdniški novinarki 24-urnega informativnega kanala ter o svetu, ki ga je vrgla s tečajev »vzporedna resničnost« medijev in družabnih omrežij. Film z Léo Seydoux v naslovni vlogi je posnel vedno nepredvidljivi Bruno Dumont (Jezusovo življenje, Flandrija, Mali Quinquin).

Gospod Bachmann in njegov razred Herr Bachmann und seine Klasse

Maria Speth / Nemčija / 2021 / 217 min / nemščina

Intimen dokumentarec o močni vezi med nekonvencionalnim osnovnošolskim učiteljem in njegovimi najstniškimi učenci. Zabaven, ganljiv in navdihujoč poklon umetnosti poučevanja in učenja. Dobitnik srebrnega medveda in nagrade občinstva na Berlinalu.

Najmanjša kinopredstava na svetu The Smallest Show on Earth

Basil Dearden / Velika Britanija / 1957 / 80 min / angleščina

Rahlo ekscentričen, v duhu britanskih komedij iz petdesetih let posnet film ponuja zabaven pogled na čas zapiranja majhnih in pri gledalcih priljubljenih kinodvoran z dušo.

Vlažna punca v vetru Kaze ni nureta onna

Akihiko Shiota / Japonska / 2016 / 77 min / japonščina

V obliko »porno romana« ujeta seksi komedija »po japonsko«, v kateri s spolnostjo obsedeno dekle sreča zadržanega umetnika.

Vrnitev v Reims (odlomki) Retour à Reims (Fragments)

Jean-Gabriel Périot / Francija / 2021 / 87 min / francoščina

Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomočjo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politično zgodbo francoskega delavskega razreda od začetka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Adèle Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige pri Založbi /*cf.

Vse te senzacije v mojem trebuhu Sve te senzacije u mom trbuhu

Marko Dješka / Hrvaška, Portugalska / 2020 / 13 min

Matia si med tranzicijo spola prizadeva navezati pristne stike s strejt moškimi.

Obzorniki Obzorniki

Nika Autor / Slovenija / 2022 / 69 min

Trilogija filmov je nastala za samostojno razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ki jo kurira Bojana Piškur in se odpira 8. marca 2022 v MG+MSUM.

Junak Ghahreman

Asghar Farhadi / Iran, Francija / 2021 / 127 min / perzijščina

Rahim prestaja zaporno kazen zaradi neodplačanega dolga. Med dvodnevnim izhodom skuša z zlatom sumljivega izvora upnika prepričati v umik tožbe. Toda stvari ne gredo po načrtih … Iranski režiser Asghar Farhadi, dvakratni dobitnik oskarja za najboljši tujejezični film (Ločitev, Trgovski potnik), je za Junaka prejel veliko nagrado žirije v Cannesu.

Samo za odrasle (2021) Samo za odrasle (2021)

različni avtorji / razno / 96 min

Prehod La Traversée

Florence Miailhe / Francija, Nemčija, Češka / 2021 / 80 min / francoščina

Oplenjena vas, družina na begu ter sestra in brat, ki se na poti izgubita: Kyona in Adriel bežita pred preganjalci in skušata doseči državo, kjer bi se počutila sprejeta. Na popotovanju, med katerim odraseta v mladostnika, morata prečkati vso celino, obsedeno z lovljenjem migrantov, ter prestati marsikaj resničnega in nadrealnega, da naposled, končno svobodna, odkrijeta nov svet.

Zeleni Slon (2021) Zeleni Slon (2021)

različni avtorji / razno / 54 min / 8+

Program devetih kratkih animiranih filmov, ki obravnavajo aktualne okoljske in naravovarstvene teme.

Pravi moški Ich bin dein Mensch

Maria Schrader / Nemčija / 2021 / 102 min / nemščina, angleščina

Pravi moški je igriva in duhovita zgodba o ljubezni, hrepenenju in o tem, kaj nas dela ljudi. Dobitnik berlinskega srebrnega medveda za glavno žensko vlogo, otvoritveni film zadnjega Liffa in prejemnik nagrade žirije Art kino mreže Slovenije.

Kinotripov Svetovni jagodni izbor (2021) Kinotripov Svetovni jagodni izbor (2021)

različni avtorji / 62 min / 15+

Mladostno odštekan, družbenokritično nabrit in slogovno raznolik nabor devetih filmov, ki so jih izbrali člani 6. Kinotripovega filmskega kluba.