Danes je blagajna odprta od 16:00 do 20:00 (odpre se čez 07:57).
9. festival žanrskega filma Kurja Polt
Od 19. do 24. aprila 2022.

»Če so tradicionalni film noir noč in sence, sta film soleil svetloba in sonce. Če je noir slastna črno-bela fotografija, je soleil poklon neizbežnosti barve. Če je noir New York, je soleil Los Angeles. Če sta noir Chandler in Hammett, sta soleil Jim Thompson in Charles Willeford. Če je v noirju denar moralni kompas, indic izprijenosti, je v soleilu pohlep nekaj dobrega, nekaj, kar deluje. Če je noir zasanjan, omamljen, izčrpan, je soleil jasen, čuječ, hladen in pretkan. Če so noir pijača in cigarete, sta soleil LSD in kokain. Če je noir mesto, je soleil podeželje, toda ‘slabo’ podeželje naperjenih vil, vročice, sumničavosti in prašne prsti, kjer se sanje končajo.«
– D. K. Holm, Film Soleil (2005)

»Film soleil je rekonfiguracija filma noir, kar pomeni, da se ‘vse tiste dobro znane noir podobe obrnejo na glavo’, da se torej ‘mračna ulica spremeni v suho, od sonca ožgano cesto’, da se ‘mračna aleja preoblikuje v avtocesto, ki neusmiljeno seka puščavo, polno izsušenega grmičevja’, in da ‘ženska v kavbojskih škornjih sedi v drvečem avtu, ki ga šofira moteni moški, ki ga biološki goni bolj kot k seksu vodijo k boju za denar’. /…/ Film soleil vzame tisto, kar je bilo tipično za film noir, njegove temeljne elemente – ‘in prižge luč’. Sence meče le še sonce.«
– Marcel Štefančič, jr., Ekran (marec-april 2022)

Na Festivalu Kurja Polt se radi lotevamo filmske arheologije, brskamo za redkimi filmskimi kopijami, izkopavamo kulte, klasike in obskurne bisere, ki jih že vse predolgo ali pa nikoli niso zavrteli domači projektorji. Z osrednjo tematsko Retrospektivo: Film soleil bomo tokrat izkopali filmski termin. Ameriški kritik in kolumnist D. K. Holm je leta 2005 v drobni knjižici Film Soleil predlagal nov termin in filmski žanr. Film soleil naj bi predstavljal kasnejšo evolucijsko fazo filma noir, ki se od svojega izvora ne loči zgolj formalno in vsebinsko, temveč tudi kulturno, priča o drugačni morali in nagovarja nov svet. Čeprav je Holm uradno rojstvo od sonca razbeljenih krimičev datiral v leto 1984 in film Krvavo preprosto (1984) bratov Coen, se je v knjižici tudi sam najprej lotil arheologije in v pregledu (povečini ameriškega) filma od štiridesetih let dalje nanizal predhodnike in zgodnje primerke filma soleil. Holmova knjižica je potonila v pozabo in termin se ni prijel. Naše predstave o kriminalki in trilerju (tako kot grozljivki) so morda preveč neločljivo povezane s temo. Ali pa mračne plati človeške eksistence, ki napaja imaginarij žanrskega filma, raje ne bi videli pri belem dnevu. Pa jo poglejmo! V počasi tlečem križancu vesterna in filma noir Slab dan v Black Rocku (1955) Johna Sturgesa, v vrhovnem kultu eksploatacijskega filma Daj, mucka, ubij, ubij! (1965) Russa Meyerja, v apokaliptični južnjaški gotiki Pregon brez usmiljenja (1966) Arthurja Penna, v deliričnem labodjem spevu hipijevske subkulture Pot v Salino (1970) Georgesa Lautnerja, v unikatnem nihilističnem giallu Lucia Fulcija Ne mučite račka (1972), v ultimativnem filmu maudit Williama Friedkina Plačilo za strah (1977).

V programu Fokus: Norbert Pfaffenbichler 01 bomo gostili avstrijskega eksperimentalista z močno žanrsko žilico – filmarja, umetnika in kuratorja Norberta Pfaffenbichlerja. Avtorjev najnovejši film 2551.01 (2021) in poklon legendarnemu »možu tisočerih obrazov« Lonu Chaneyju Sel iz senc (2013) bo pospremila kultna mojstrovina Toda Browninga Neznani (1927) z Lonom Chaneyjem v glavni vlogi in živo glasbeno spremljavo Polone Janežič in Jelene Ždrale.

V sekciji Posebne projekcije bomo v živo zaigrali še enkrat: Čarovnico (1922) Benjamina Christensena bosta ob 100-letnici filma na novo oživila glasbenika Elvis Homan in Boštjan Simon. Od mrtvih pa bo končno vstal skoraj pol stoletja izgubljen in nedavno restavriran Zabaviščni park (1973), po naročilu luteranske cerkve posneta agitka v režiji očeta sodobne grozljivke Georgea Romera.

V rubriki Kino Ekran bomo z iransko-libanonskim dvojčkom Prihaja zmaj! (2016) in Manivelle – Poslednji dnevi jutrišnjega človeka (2017) na platno prenesli osrednjo temo januarsko-februarske številke revije Ekran: kinematografije Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.

Med Sodobnimi bo ob avstrijski eksperimentali 2551.01, senegalski akciji Saloum (2021) in kazahstanski horror komediji Ljubica, ne boš verjela (2021) na platno bruhnil pandemonični magnum opus Phila Tippetta Nori Bog (2021), ki ga je legendarni mojster posebnih učinkov ročno ustvarjal več kot tri desetletja.

Ob tradicionalnih delavnicah festivalskega fanzina Naredi si fanzin in pisanja o filmu Naježimo dlako, ostrimo pogled! pod mentorstvom revije KINO! bomo letos gostili še Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede. Na peti Konferenci kultnega filma, ki se vrača za kateder kinodvorane, pa nam bosta pod taktirko dr. Russa Hunterja predavala dr. Kate Egan in dr. Johnny Walker z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla.

Ne mežikajte pod senčniki barskih teras. Naj vam sonce meče sence v kinodvorani!
Maša Peče in Festival Kurja Polt

Obrazi črk Typeface

Justine Nagan / ZDA / 2009 / 59 min / angleščina

Animirani filmi Lile Prap. Zakaj? Gao Gao Boo!

Keizo Kira in Norikazu Tanaka / Japonska, Slovenija / 2008 / 30 min / podnapisi

Gran torino Gran Torino

Clint Eastwood / ZDA, Nemčija / 2008 / 116 min / podnapisi, angleščina, hmong

Levji kralj The Lion King

Jon Favreau / ZDA / 2019 / 118 min / podnapisi, angleščina / 7+

Priredba tradicionalnega istoimenskega filma iz leta 1994 je predvajana v originalni verziji s slovenskimi podnapisi.

Moszkva tér Moszkva tér

Ferenc Török / Madžarska / 2000 / 88 min

Občutljivi sin: Projekt Frankenstein Szelíd teremtés - A Frankenstein-terv

Kornél Mundruczó / Madžarska, Nemčija, Avstrija / 2010 / 105 min / madžarščina

Eksistencialistična parabola o odgovornosti stvarnika spričo stvaritve je sodobna adaptacija velike gotske klasike pisateljice Mary Shelley, v kateri znanstvenika in pošast utelesita oče in sin, režiser in naturščik. Premiera v tekmovalnem programu festivala v Cannesu 2010.

Egon klobuk Egon klobuk

Igor Šinkovec / Slovenija / 2011 / 2 min / brez dialogov / 4+

Tamara Drewe Tamara Drewe

Stephen Frears / Velika Britanija / 2010 / 109 min / angleščina

Najnovejši film priznanega britanskega režiserja Stephena Frearsa (Nevarna razmerja, Zvestoba do groba, Kraljica) je filmska upodobitev priljubljenega stripa Posy Simmonds, moderne različice angleške klasike Thomasa Hardyja Daleč od ponorelega sveta (Far from the Madding Crowd). Ko ob vrnitvi naslovne junakinje trčijo ljubosumja, najstniške simpatije, ljubezenske afere in karieristične ambicije vaških sosedov, se na ozadju idiličnega angleškega podeželja odigra prava pastoralna komedija značajev.

Kdo se boji črnega moža Kdo se boji črnega moža

Janez Lapajne / Slovenija / 2012 / 25 min / podnapisi, angleščina, nemščina, slovenščina

Kdo se boji črnega moža je poklon zgodovini slovenskega filma in filmski umetnosti na splošno.

Mafrouza Mafrouza - Oh la nuit

Emmanuelle Demoris / Francija / 2010 / 138 min

To ni film In film nist

Jafar Panahi, Mojtaba Mirtahmasb / Iran / 2011 / 75 min

Marcedes Marcedes

Hady Zaccak / 2011 / 68 min

Dvojnik Gemini Man

Ang Lee / Kitajska, ZDA / 2019 / 117 min / angleščina

Barzak Barzakh

Mantas Kvedaravicius / Latvija, Finska / 2011 / 60 min

Mali Joe Little Joe

Jessica Hausner / Avstrija, Nemčija, Velika Britanija / 2019 / 105 min / angleščina

Film Jessice Hausner je po režiserkinih besedah »parabola o skrivnosti, ki jo nosimo v sebi«. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.

Stric Boonmee se spominja Loong Boonmee raleuk chat

Apichatpong Weerasethakul / Tajska, Španija, Nemčija, Velika Britanija, Francija / 2010 / 113 min / tajščina

Meditativna, nekonvencionalna mojstrovina, ki se ves čas giblje med domišljijo in resničnostjo, je hkrati igriv prikaz načina življenja in animističnega verovanja ljudstev severovzhodne Tajske. Zlata palma festivala v Cannesu 2010.

Božji možje Des hommes et des dieux

Xavier Beauvois / Francija / 2010 / 120 min / arabščina, francoščina

Dobitnik velike nagrade žirije festivala v Cannesu 2010 je film, ki se v prevpraševanju osebne vere in bratstva med ljudmi odreka sodbi. Sočuten poziv k spravi in medkulturnemu razumevanju ter subtilna, človečna študija religije in vzgibov verujočih.