10. festival žanrskega filma Kurja Polt

Najmlajši osemdesetletnik Jerzy Skolimowski postavi gledalca v kožuh svojega štirinožnega protagonista ter ustvari vizualno izviren in globoko pretresljiv pogled na sodobno Evropo. Ia je osvojil nagrado žirije na zadnjem festivalu v Cannesu ter se uvrstil na številne sezname najboljših filmov leta. Nominacija za oskarja za najboljši mednarodni film!

S Fassbinderjevim delom Grenke solze Petre von Kant navdihnjena satira je duhovit pogled za kuliso zvezdništva, ki raziskuje razmerja moči v odnosu med vplivnim umetnikom in njegovo muzo.

Dan, ki bi moral biti vsem v veliko veselje, se v drami Pjera Žalice prelevi v ponovno odpiranje skelečih vojnih ran.

Bukarešta, 1972. Sedemnajstletna Ana sanja o ljubezni in svobodi. Neke noči se udeleži zabave, kjer s prijatelji pleše in posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. Takrat pa na vrata potrka Ceaușescujeva tajna policija … Film je prejel nagrado za najboljšo režijo v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

Med družinsko večerjo Jan svojima odraslima otrokoma oznani, da ima dovolj življenja. Čez nekaj mesecev – okoli svojega 75. rojstnega dne – se namerava posloviti. Za Iris je novica kot strela z jasnega. Zanjo je Jan energičen oče, skrben dedek ter na splošno zdrav in aktiven človek, ki bi moral biti še najmanj deset let del njenega življenja. Tako si je vsaj predstavljala …

Zgodba o zatajevani gejevski ljubezni, ki silovito izbruhne sredi poročnega slavja in protagoniste sooči z lastnimi strahovi, gledalca pa s togimi družbenimi normami, ki še danes ne priznavajo istospolne ljubezni.

Nenavadna, politično nekorektna črna komedija o podeželskem mesarju in njegovi ženi, ki odkrijeta novo tržno nišo za rešitev svojega posla.

Največja korejska uspešnica leta ponuja lov na psihotičnega morilca, ki ga poskušajo izslediti člani posebne enote za zločine pod vodstvom nepremagljivega Maja.

Na stotine zgodb pripoveduje o prvi ljubezni, Nočne ladje pa so zgodba o zadnji. Veterana Radko Polič in Ana Karić v tem nežnem in zabavnem filmu ceste znova dokazujeta, da ljubezen ne pozna meja.

Filmski triptih o prostituciji – tri dežele, tri kulture, tri religije – je trezen in brutalno iskren, a hkrati eleganten in vizualno bogat dokumentarec, ki brez moraliziranja prikazuje svet, v katerem je najbolj intimno človeško dejanje postalo predmet trgovanja. V Benetkah nagrajeni sklepni del trilogije o življenju v času globalizacije priznanega avstrijskega avtorja Michaela Glawoggerja (Velemesta, Smrt delavca).

SonoLog je lirična impresija, estetski in filozofski razmislek – o srečanju dveh gledališč in o ljudeh, ki ti gledališči živijo. To je film, ki želi biti del tega srečanja.

Nalezljivo optimistična melodrama, posneta s severnokorejskim občutkom za barvitost, in socialistično realistični propagandni patos. V složni severnokorejsko-belgijsko-britanski režiji.

Nekonvencionalni vohunski triler, v katerem nam Steven Soderbergh (Oceanovih 11, Romanca na poziv) predstavlja Gino Carano, šampionko ženskih mešanih borilnih veščin, v njenem prvem filmskem nastopu. Hitra, hladnokrvna in seksi tajna agentka na begu pred svojimi izdajalskimi delodajalci sproži neustavljivo poplavo napetih in zabavnih akcijskih prizorov – vratolomnih cestnih pregonov, divjih zasledovanj, srditih strelskih spopadov in uničujočih pretepov.

Zgodba o dveh nenavadnih ženskah in njuni skupni usodi razkriva, da se zgodovina ves čas ponavlja, saj človeška duša podlega večnim in univerzalnim skušnjavam. Šele ko izkustvo preteklosti delimo s sorodno dušo v sedanjosti, se ta začarani krog lahko prekine.

Leto 1994. Mladi Amin se poleti iz Pariza vrne v domačo vasico na jugu Francije, da bi preživel počitnice z družino in prijatelji iz otroštva. V družbi bratranca Tonyja in najboljše prijateljice Ophélie preživlja dneve med lokalnimi bari, tunizijsko restavracijo svojih staršev ter plažami, polnimi deklet. Očaran nad ženskami, ki ga obkrožajo, le od daleč opazuje slasti poletja, medtem ko se njegov vročekrvni bratranec brez zadržkov predaja mesenim užitkom. A ko gre za ljubezen, ima zadnjo besedo vedno »mektoub«, kakor v arabščini pravijo usodi.

Ennio je portret Ennia Morriconeja, enega najbolj plodovitih, prepoznavnih in vplivnih filmskih skladateljev vseh časov, znanega tudi po sodelovanju s Sergiom Leonejem.

Ženska brez klavirja naslika 24 ur v domačem, poklicnem in spolnem vsakdanjem življenju madridske gospodinje 21. stoletja. To je zgodba o ženski na robu menopavze, ženski brez prijateljev, ki je svoje življenje posvetila družini … in ki se nekega večera odpravi na nočno avanturo. Ponoči se namreč prebudi nov svet, razigran, mračen in absurden.

Argentinski režiser v tem neobičajnem spoju arhitekture, romance in komedije ustvari izviren, duhovit in igriv vizualni esej o ljubezni in osamljenosti v virtualni dobi. Slepe stene so poklon prenatrpanemu, kaotičnemu in hkrati čudovitemu Buenos Airesu.

Manskij, ukrajinski režiser, ki zadnja leta živi v prostovoljnem izgnanstvu v Latviji, je imel ob političnem vzponu Vladimirja Putina kot dokumentarist ruske državne televizije prost dostop do novega vladarja ruskega imperija.

Paranoični triler, zasnovan na resnični zgodbi o politični korupciji in mladoletnih dekletih na poziv, boleče razkrinka hinavščino lahkotnih in svobodnih sedemdesetih na Švedskem.

Intimni portret ženske, ki po moževem odhodu v zapor počasi izgublja identiteto, razpeta med resničnost in zanikanje. Charlotte Rampling je za svoj minimalistični, a čustveno silovit nastop prejela nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Benetkah.

Mathieu Amalric že dvanajst let snema newyorškega skladatelja in saksofonista Johna Zorna. Tokrat je Zorn vprašal operno pevko Barbaro Hannigan, ali bi izvedla njegovo skladbo Jumalattaret, napisano po navdihu finskih poganskih boginj.

Eami v jeziku ajoreo pomeni gozd, pa tudi svet. Predstavniki plemena Ajoreo-Totobiegosode ne delajo razlik: drevesa, živali in rastline, med katerimi živijo že stoletja, so eno. Deklica Eami tava po pragozdu, odkar so ji uničili vas in razgnali njeno skupnost. »Vse si zapomni,« ji reče kuščar-starec, ki jo spremlja. »Ko odidemo, se ne moremo nikoli več vrniti.«