Danes je blagajna odprta od 16:30 do 20:00 (odpre se čez 09:56).
Na rednem sporedu od 12. julija 2012.

Slepe stene: Ljubezen v virtualni dobi Medianeras

Gustavo Taretto / Argentina / 2011 / 95 min / španščina

Argentinski režiser v tem neobičajnem spoju arhitekture, romance in komedije ustvari izviren, duhovit in igriv vizualni esej o ljubezni in osamljenosti v virtualni dobi. Slepe stene so poklon prenatrpanemu, kaotičnemu in hkrati čudovitemu Buenos Airesu.

režija Gustavo Taretto, scenarij Gustavo Taretto, fotografija Leandro Martínez, montaža Pablo Mari, Rosario Suarez, produkcija Natacha Cervi, Hernán Musaluppi, igrajo Pilar López de Ayala, Javier Drolas, Inés Efrón, Carla Peterson, Rafael Ferro, Adrián Navarro, distribucija v Sloveniji Demiurg, uradna stran

 

festivali, nagrade Svetovna premiera v sekciji Panorama, nagrada občinstva (2. mesto) – Berlinale 2011. Najboljši film – Atene 2011. Najboljši film, najboljši režiser, nagrada občinstva – Gramado, Brazilija 2011. Festival Latinbeat - Lincoln Center, New York 2011. Najboljši filmi festivala – festival La Mirada, Melbourne 2011. Nagrada občinstva – Festival latinskoameriškega filma, Toulouse 2011. Karlovi Vari 2011.

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

zgodba
Urbani kaos sodobnega Buenos Airesa. Martín in Mariana prebivata vsak za svojo ‘slepo steno’ (medianera) v nasproti si stoječih stanovanjskih blokih. On je spletni oblikovalec in agorafobik, ki le redko zapusti svoje enosobno stanovanje. Ona je aranžerka izložb, ki ji je nedavno končano razmerje strlo srce. Čeprav se njune poti pogosto križajo, se nikoli zares ne srečata. Kako najti ljubezen v mestu s tremi milijoni prebivalcev?

Argentinski režiser v tem neobičajnem spoju arhitekture, romance in komedije ustvari izviren, duhovit in igriv vizualni esej o ljubezni in osamljenosti v virtualni dobi. Slepe stene so poklon prenatrpanemu, kaotičnemu in hkrati čudovitemu Buenos Airesu.

iz prve roke
»O Slepih stenah rad razmišljam kot o urbani bajki, umetni in humorni ‘konstrukciji’, ki pripoveduje o sodobnem življenju v velikih mestih. /…/ Ideje za film so se mi porodile ob radovednem opazovanju Buenos Airesa in njegovih prebivalcev. /…/ Veliko sem se posvečal fotografiranju Buenos Airesa – mojega mesta. Najprej je bil to le eksperiment v kompoziciji, potem pa so se izza oblik začele pojavljati ideje. Začel sem z določenimi detajli in končal s širšo perspektivo. Na tej točki sem se začel poigravati z zamislijo, da nam je Buenos Aires podoben … Kdo se pravzaprav prilagaja komu? /…/ Konec koncev lahko vedno odpreš majhno okno v svoji ‘slepi steni’ in spustiš žarek sonca v svoje življenje.«
– Gustavo Taretto, režiser in scenarist

portret avtorja
Gustavo Taretto se je rodil leta 1965 v Buenos Airesu. Svojo kariero je začel kot kreativni direktor v oglaševanju. Leta 1999 se je pridružil šoli argentinskega mojstra Joséja Martineza Suareza. Pod njegovim mentorstvom je med drugim posnel kratki film Medianeras (2005), ki je prejel številne mednarodne nagrade, med drugim na festivalu Clermont-Ferrand. Gustavo Taretto je kratkometražec štiri leta kasneje razvil v svoj prvi celovečerni film Slepe stene.

kritike
»Prisrčna, trendovska romantična komedija o nevrotičnih samskih ljudeh v virtualni dobi, ki jo bodo gledalci od začetka do konca spremljali z nasmehom. /…/ Slepe stene bodo po vsej verjetnosti uspešnica, posebno pri urbanem občinstvu, ki si želi inteligentnih, ironičnih, dobro odigranih, očarljivo odbitih namesto predvidljivo osladnih romantičnih komedij. /…/ Javier Drolas in Pilar López de Ayala sta čedna in simpatična, in film prav tako.«
– Natasha Senjanovic, The Hollywood Reporter

»/…/ svež in izjemno prikupen /…/. Tarettov očarljivi debi si za spoznavanje dveh osamljenih duš vzame čas, preko njune izoliranosti in tesnobnosti pa razkrije še kako znana čustva, ki definirajo sodobno življenje. /…/ Ljubezenska zgodba, ki se odvija v Buenos Airesu, je hkrati specifično argentinska in tematsko univerzalna. Občinstvo bo navdušeno /…/. Čeprav si Taretto z Woodyjem Allenom deli samokritično duhovitost, njegova vizualna senzibilnost bolj spominja na Michela Gondryja. Slepe stene so natrpane z domiselnimi stilističnimi idejami /…/.«
– Peter Debruge, Variety

»Domiselna, intelektualno igriva romantična komedija /…/ z neobičajno iskrenostjo raziskuje ljubezen in osamljenost sredi razraščajočega se, prenatrpanega in pomanjkljivo načrtovanega mesta (Buenos Airesa, a film bi se lahko dogajal kjerkoli). /…/ Poleg osredotočenja na težko vprašanje, kako živeti sam v velikem mestu – kjer je želja po individualnosti v stalni bitki z mikavnostjo udobne, a nezdrave anonimnosti –, ima režiser ostro oko za protislovno mešanico dolgočasne enoličnosti in lepote kaosa na urbani paleti.«
– Mark Holcomb, The Village Voice

»/…/ animacijo, grafično umetnost in stilizirane ulične prizore brezšivno strne v zapeljiv vizualni kolaž. Direktor fotografije Leandro Martínez /…/ z vedrim humorjem oriše nenačrtovan izbruh stilov in obdobij v Buenos Airesu.«
– Jeannette Catsoulis, The New York Times

»/../ gre za zelo prikupen film, ki bo navdušil tudi zahtevnejše romantike.«
– Igor Harb, Vikend

»Drugače povedano, argentinski avtor je temeljito “prečistil” model romantične komedije, saj manjka vsa tista dramaturgija vmesnih zapletov, nesporazumov in zasukov, ko si bodoča ljubimca nočeta priznati, da se neustavljivo privlačita in se z nenehnimi izgovori izmikata neizogibni sreči, ki jima je namenjena, preden si zares padeta v objem. A prazni prostor je učinkovito zapolnil s slogovno domišljeno predstavitvijo širšega okolja dogajanja.«
– Bojan Kavčič, Stop


Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zadnjič

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

torek, 22. 09. 2026 / 17:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.

Kar je treba storiti Ono što treba činiti

Srđan Kovačević

torek, 22. 09. 2026 / 19:00 / Mala dvorana

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Svoboda – Shewitina usoda Freedom – Le destin de Shewit

Anne-Frédérique Widmann

torek, 22. 09. 2026 / 20:00 / Dvorana

Shewit pri trinajstih letih pobegne pred zatiralskim režimom v Eritreji ter se sama poda na tvegano pot proti Evropi. Leta 2015, po dveh letih potovanja, prispe v Švico, državo, v katero polaga vse svoje upe in sanje. Sedem let pozneje, brez dovoljenja za bivanje in pod nenehno grožnjo izgona, se Shewit še vedno bori, da bi postala svobodna ženska … Dokumentarec, ki so ga snemali več kot deset let, spremlja njen boj za emancipacijo.