Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:40 (odprto še 01:17, tel: 01 239 22 17).
Slovenski filmi, za katere le redko slišimo 2023
2. maja 2023, od 14. ure do polnoči. Kurator programa: Marcel Štefančič, jr.. Projekcija s 35mm filmskega traku!

Sončni krik, Pomladni veter, Krč, Trenutki odločitve in Dobri stari pianino so slovenski filmi, ki jih le redko vidimo. Vraga, nekaterih sploh nikoli ne vidimo. Po malem smo pozabili, da obstajajo. Izgubili smo jih. Čas je, da jih spet najdemo in odkrijemo in rekanoniziramo. Festival slovenskih filmov, za katere le redko slišimo, bo nadaljeval to, kar je lani začel festival slovenskih filmov, za katere niste še nikoli slišali.

Boštjan Hladnik je Sončni krik, ki je za swinging Slovenijo naredil to, kar so za swinging London naredili filmi Povečava, Darling in Težka noč nekega dne, napisal med vožnjo iz Nemčije v Ljubljano. »Ko se mi je kaj posvetilo, sem zapeljal na stran in reč hitro zapisal. In tako celo pot. Nenehno sem ustavljal. Na Vibi so ga začuda zelo hitro sprejeli, toda ko je prišel v kino, so bili vendarle vsi spet malce šokirani. Zdelo se jim je, da je padel z neba

Ne brez razloga: Sončni krik – portret slovenskih bonbonskih, kantilenskih, brezskrbnih, razigranih, groovy šestdesetih, lahkotni melange slogov à la Casino Royale in Mož iz Ria, sladoledno odbita, vitalistična, karnistična, revijska, hektična glorifikacija obmorskega »mesta mladih« (seksualna revolucija, frontalna golota, rekreativni seks brez občutka krivde in slabe vesti, psihedelija, kulizem, kontrakulturne vibracije, nonkonformizem, revolt, »marmeladarji«, hepening, strip, russmeyerski camp, burleskni antimaterializem, tatijevsko soočenje s postvarelostjo, predmetnostjo in skomercializiranostjo družbe) – je skeniral lahkotne, blesave britanske rock komedije, ki so cvetele v šestdesetih (Na pomoč!, Težka noč nekega dne, Poletne počitnice, Vse to se dogaja, Lov za bombo, Ferry Cross the Mersey, Veseli diamanti, Kukavičja patrulja ipd.), pa tudi sočasne holivudske rock komedije, eksploatacijske B-norčije, ki so se običajno vrtele ob morju in ki so imele v naslovih bodisi besedo Party, Beach ali pa Bikini (Beach Party, Pajama Party, Muscle Beach Party, Bikini Beach, The Ghost in the Invisible Bikini, Beach Ball, Beach Blanket Bingo ipd.). V vseh so nastopali popularni bendi – tako kot tu Kameleoni, ki so tedaj blesteli s štikli Sjaj izgubljene ljubavi, Looking For Me, La Felicita in Too Much on My Mind in ki so razpadli leta 1968, potemtakem prav v letu Sončnega krika: zaradi odhoda na služenje vojaškega roka, ki je bilo za slovenski rock to, kar so bile v Hladnikovem lustspielu Ubij me nežno za belo mucko piranhe.

Hladnik je na Slovenijo pogledal skozi tuje, »nadrealistične« oči. Kot alien. Slovenski film bi moral na Slovenijo vedno pogledati skozi tuje oči – ali pa bi se moral dogajati v tujini. Ali – ali. Mar niso vsi še vedno omamljeni od Vesne, ki jo je František Čap posnel skozi tuje oči?

Hladnik je imel tudi tokrat – pač tako kot vedno – težave. Ko je France Štiglic, tedanji direktor Vibe, zagledal vsa tista gola dekleta, je zahteval, da jih Hladnik izreže, češ da so mladoletnice, kar bi lahko pripeljalo do problemov z njihovimi starši, in da se negative vseh teh izrezanih posnetkov komisijsko uniči.

V Sončnem kriku v tovarni vidimo hladilnik, v katerega roparja skrijeta svoj plen, ne pa tudi tistih, ki so ta »magični« hladilnik ustvarili, izdelali, proizvedli. Rdeča nit zgodbe postane produkt, ne pa delavec, ki ga je proizvedel. In Slovenija je v slovenskih filmih izgledala kot ta hladilnik – kot dežela, ki je ni nihče ustvaril. Ki je ni nihče proizvedel. Kot brezmadežno spočet produkt. Kot produkt »čistih« misli in »čistega« srca. Kot čudež. Kot neposredni produkt lepote Naroda. Kot produkt partizanov, kmetov in umetnikov. Kot zaklad.

 Sončni krik bo dopolnil Pomladni veter, ki ga je Rajko Ranfl, avtor pozabljene, a lani ponovno najdene Mrtve ladje, posnel leta 1974. Študentka (Mira Nikolić), ki je v Ljubljano prišla s podeželja, se preživlja s poziranjem na akademiji likovnih umetnosti, kjer pa takoj postane plen sestradanih pogledov. Vanjo se zatreska neki študent, ona pa vanj, toda do sreče ju loči nekaj tujih postelj. Pomladni veter je videti kot slovenska verzija Hagmannovih Jagod in krvi, le da ni krvi. Ljubljana se po impresivni najavni špici priziblje kot metropola svobodne ljubezni in hipijevskega swinginga, celo Polona Vetrih okrog skače v spodnjem perilu, medtem ko Mira Nikolić pol filma itak preživi v aktu.

On: »Midva skupaj bi delala čudeže
Ona: »Gospodarske ali seksualne?«

V Ranflovih filmih čudeži vedno pridejo v parih. Punce so živahne, fantje apolitični, njihova umetnost pa je seksi. To je bil čas, ko se je celo seks zdel kot umetniški akt. Študentje nosijo seksualno revolucijo v očeh, ustih in telesih, a se ne pretvarjajo, da Jean Eustache vmes ni posnel Matere in kurbe, zgodbe iz študentskih dni. Čap se je lahko leta 1953 – in leta 1957, če smo že ravno pri tem – pretvarjal le, da Arne Mattsson ni posnel filma Plesala je eno samo poletje, v katerem se Ulla Jacobsson ni pretvarjala, da Gustav Machaty ni posnel Ekstaze.

»Če gresta dva na sekret, pa vzameta s sabo tranzistor – a je to tud kultura,« sprašujejo ljudje, ki so ta revolucionarni čas povsem očitno zamujali. Kodrovo vižo Pomladni veter poje Ditka Haberl. Film so prodali celo v Sirijo. Živo si predstavljam, da so se sirski študentje množično prijavljali v ljubljansko študentsko naselje, kajti Pomladni veter je sijajna promocija študentskega naselja. 

Pomladni veter in drugi filmi, ki so se tedaj dogajali v Ljubljani (Strah, Maškarada, Ko pride lev), so sporočali: v mestu ljudje mislijo le na seks. Kar se običajno konča slabo. A tudi Šprajčev Krč in drugi filmi, ki so se tedaj dogajali na podeželju (Vdovstvo Karoline Žašler, Ljubezen na odoru, Rdeče klasje), so sporočali: na podeželju ljudje mislijo le na seks. Kar se običajno konča slabo. Toda vsi skušajo dati tako samomoru kot seksu nekaj triglavske monumentalnosti. Krč ni bil velik hit le pri nas, temveč tudi v Srbiji – vsi so hoteli videti, kako »to« počnejo Slovenci in Slovenke. V Jugoslaviji si ga je ogledalo okrog pol milijona ljudi, a ironično, Teja Glažar je imela na domačem podeželju – v Novi Gorici, kjer je tedaj živela – zaradi »tistega« seksa z Borisom Cavazzo hude, hude težave. Seksualne revolucije je bilo konec.

Krč je film o umazani industriji (tovarna cementa) in socialističnem kapitalizmu, ki zastrupljata, kvarita, razjedata in uničujeta lepoto Naroda (Triglav, ki je v vsaki pedi slovenske grude). Novo se tu spopada s starim, razvito z nerazvitim, arhaičnim, zaostalim in primitivnim, potemtakem s tistim, kar ne dohiteva urbane razvitosti socialističnih, samoupravnih odnosov. Skozi oči družbe, ki je že v socializmu, gledamo podeželje, ki še vedno živi zunaj socializma – kot pred vojno. Krč je film o slovenskem spopadu civilizacij.

Naratorka Sončnega krika, Pomladnega vetra in Krča je seksualna revolucija, narator Dobrega starega pianina, ki ga je leta 1959 posnel France Kosmač, pa je ultimativni revolucionar – dobri stari pianino, junak revolucije in II. svetovne vojne, ki je naredil Slovenijo, a verjetno sploh ni bil »rojen« v Sloveniji, ampak morda v Parrottovi burleski Glasbena skrinja, v kateri pianino sizifovsko tovorita in uničujeta Stan Laurel in Oliver Hardy, morda v Andaluzijskem psu, v katerem se med srdito vojno spolov na klavirju pojavi mrtvi konj, morda v Mackendrickovih Morilcih stare gospe, v katerih roparji hlinijo, da so glasbeni kvintet, in morda v Casablanci, v kateri so v pianinu skrite vize, ki beguncem jamčijo varnost pred vojno in nacizmom. Streljajte na pianista!

In melanholični, svetniški, heroični pianino kroži od lastnika do lastnika (podobno kot tista magična, brezhibna puška v Mannovem vesternu Winchester ’73, ki vsakega lastnika korenito spremeni, ali oni uhani v Ophülsovem filmu Madame de …, ki v Bressonovem Baltazarju mutirajo v melanholičnega, svetniškega osla, v Denarju, Bressonovem zadnjem filmu, pa v ponarejeni bankovec za 500 frankov), dokler ga ne dobijo partizani, ki poskrbijo, da pianino pride v domobransko postojanko, nastanjeno v cerkvi, v katero partizanski agent podtakne peklenski stroj.

Anuška (Vida Kuhar), Sneguljčica osvobodilnega gibanja, v postojanko pride kot uglaševalka, toda v resnici naj bi dala partizanom z dogovorjeno melodijo »znak«, da je namestitev peklenskega stroja uspela, s tem pa tudi »znak« za napad. Pred detonacijo peklenskega stroja naj bi cerkev kakopak zapustila, kar pa se ne zgodi: Anuška namreč ne neha igrati! Povsem jasno ve, da bo peklenski stroj neizogibno razneslo in da bo pri tem tudi sama umrla, toda kljub temu igra naprej. Do konca, do smrti. Igra naprej, pa četudi se zaveda strašnih, katastrofalnih, pogubnih posledic svojega početja. Kot Victoria Page (Moira Shearer), balerina, ki v Powell-Pressburgerjevih Rdečih čeveljčkih pleše do krvi, do smrti.

Zakaj igra še naprej, pa četudi ve, kaj se bo zgodilo? Zakaj umre, pa četudi ji ne bi bilo treba? Je res tako impresionirana nad svojim igranjem? Je res tako zadovoljna z odzivom navdušene, hvaležne domobranske publike? Je trik res v tem, da s svojim igranjem ne zapelje le domobrancev, ampak tudi sebe? Ali pa je njeno »igranje do smrti« le resnica radikalne etične odločitve, ki je neločljiva od terorja? Teror je del etične odločitve. Če je odločitev etična, potem mora nekdo umreti. Smrt je dokaz, da je bila odločitev etična.

Variacijo tega, kar se zgodi v Dobrem starem pianinu, ponujajo tudi Čapovi Trenutki odločitve, ki izgledajo kot transfiguracija Hawksove klasike Imeti ali ne, v kateri Humphrey Bogart s svojo barko prevaža in rešuje zakonca Bursac, člana francoskega odporniškega gibanja, ki se zatečeta na Martinik. Doktor Koren (Stane Sever), alias Profesor, ki v bolnišnici operira ranjenega ilegalca in ki potem – bolj ali manj v samoobrambi – ubije domobranskega poročnika, se po begu zateče k brodarju (Stane Potokar), za katerega se izkaže, da je oče ubitega domobranskega poročnika.

A to še ni vse. Brodar na tiralici vidi obraz človeka, ki je ubil njegovega sina. Tudi to še ni vse. Doktor ugotovi, da je brodar videl tiralico in da torej ve, kdo je ubil njegovega sina. V brodarjevih očeh tli sla po maščevanju. Tudi puško ima pri roki. Doktor bi lahko še pravočasno zbežal – hišo bi lahko zapustil, še preden se vrne brodar. Toda ostane, saj sklene, da bo brodarjevi snahi pomagal pri porodu.

Pri svoji etični odločitvi torej vztraja, pa četudi se vnaprej zaveda strašnih posledic svoje odločitve. To, kar počne, počne, ne glede na potencialno katastrofalne posledice svojega početja. Ve, kaj počne, a to počne, pa četudi tvega, da ga bo brodar ubil. Toda: kaj če si to le umišlja? Kaj če si le umišlja, da bo preživel? Kaj če je v resnici že mrtev? Kaj če so radikalne etične odločitve lahko le smrtne? Kaj če so radikalne etične odločitve res neločljive od terorja? Kaj če je reka, ob kateri živi in dela brodar, v resnici Stiks? In kaj če je brodar v resnici le Haron, mitski starogrški čolnar, »uslužbenec« Hadovega podzemlja, ki mrtve prek reke Stiks vozi v deželo mrtvih?
– Marcel Štefančič, jr.

Sentimentalna vrednost Affeksjonsverdi

Joachim Trier / Norveška, Danska, Nemčija, Francija / 2025 / 135 min / norveščina, angleščina

Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in oskar za najboljši mednarodni film.

Zadnji viking Den sidste viking

Anders Thomas Jensen / Danska / 2025 / 116 min / danščina, švedščina

Mads Mikkelsen kot John Lennon v krvavi, skandinavsko odštekani črni komediji o dveh bratih, ki se odpravita na pot, da bi našla davno zakopani plen – in spotoma odkrijeta sama sebe. »Chiquitita, you and I know …«

Ni druge izbire Eojjeol suga eopda

Park Chan-wook / Južna Koreja / 2025 / 139 min / korejščina, angleščina

Nadvse zabavna in zelo aktualna satira, polna črnega humorja, slikovitih likov in vrtoglavih zasukov, spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo. Korejski virtuoz Park Chan-wook (Stari, Služkinja, Dvojna prevara) je film pripravljal dvajset let.

EPiC: Elvis Presley na koncertu EPiC: Elvis Presley in Concert

Baz Luhrmann / Avstralija / 2025 / 96 min / angleščina

Baz Luhrmann (Elvis, Veliki Gatsby) kralja rokenrola prikliče v življenje z dolgo izgubljenimi posnetki njegove vrnitve na oder v zgodnjih sedemdesetih letih. EPiC, ki ni niti koncertni film niti dokumentarec, nas vabi, da Elvisa doživimo, kot ga nismo še nikoli!

Tujec L'étranger

François Ozon / Francija / 2025 / 122 min / francoščina

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

Žal mi je, punčka Sorry, Baby

Eva Victor / ZDA / 2025 / 103 min / angleščina

Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.

Drama The Drama

Kristoffer Borgli / ZDA / 2026 / 106 min / angleščina

Britanec Charlie v cambriški kavarni spozna literarno urednico Emmo. Po strastni romanci se ustalita v blaženem življenju v dvoje in začneta načrtovati poroko. Toda eno samo eksplozivno priznanje med na videz nedolžno igrico »najhujša stvar, kar si jih kdaj naredil« ta na prvi pogled popolni par pahne v vrtinec dvomov in kaosa – in to le teden pred velikim dnevom … Film je zrežiral Kristoffer Borgli (Dream Scenario).

Tajni agent O agente secreto

Kleber Mendonça Filho / Brazilija, Nizozemska, Nemčija, Francija / 2025 / 158 min / portugalščina

Kleber Mendonça Filho (Aquarius) pričara barve, vonje in zvoke Brazilije sedemdesetih let – časa, »ko so imeli zidovi ušesa in je vsak gib lahko bil sumljiv«. Tajni agent je nepredvidljiv, duhovit politični triler, predvsem pa ljubeč portret kraja in njegovih prebivalcev. Nagrada za najboljšo režijo in najboljšega igralca v Cannesu.

Navadna hruška Navadna hruška

Gregor Božič / Slovenija / 2025 / 15 min / slovenščina

Svet igrač 5 Toy story 5

McKenna Harris, Andrew Stanton / ZDA / 2026 / 102 min / sinhronizirano

Kaj se zgodi, ko v svet igrač vstopijo elektronske naprave? Nadaljevanje animirane uspešnice.

Pozna slava Late Fame

Kent Jones / ZDA / 2025 / 96 min / angleščina

V filmu, posnetem po istoimenski noveli Arthurja Schnitzlerja, Willem Dafoe igra ostarelega poštnega uslužbenca, katerega pozabljeno pesniško zbirko iz sedemdesetih let nenadoma odkrije krog zagnanih mladih literatov.

Kronologija vode The Chronology of Water

Kristen Stewart / Francija, ZDA, Latvija / 2025 / 128 min / angleščina

V drznem in izvirnem režijskem prvencu igralke Kristen Stewart, posnetem po spominih Lidie Yuknavitch, se drobci nekega življenja zlijejo v poetičen, impresionističen portret preživetja, spolnosti in samoodkrivanja.

Amrum Amrum

Fatih Akin / Nemčija / 2025 / 93 min / nemščina

V filmu Fatiha Akina (Z glavo skozi zid, Kuhinja z dušo), posnetem po otroških spominih soscenarista, slovitega nemškega filmarja Harka Bohma, dvanajstletni deček v zadnjih tednih druge svetovne vojne na odmaknjenem otoku Amrum v Severnem morju odkriva davno zakopano družinsko skrivnost.

Zvok padanja In die Sonne schauen

Mascha Schilinski / Nemčija / 2025 / 149 min / nemščina

Odmaknjena kmetija v severni Nemčiji. Njeni zidovi že več kot stoletje vsrkavajo usode ljudi, ki so tam živeli. Film spremlja štiri dekleta iz različnih časovnih obdobij, od začetka 20. stoletja do danes, katerih življenja se začnejo skrivnostno zrcaliti drugo v drugem. Nagrada žirije v Cannesu.

Modra sled O último azul

Gabriel Mascaro / Brazilija, Mehika / 2025 / 86 min / portugalščina

Distopična, a barvita in upanja polna vizija sodobne družbe, ki sporoča, da nikoli ni prepozno za nov začetek. Velika uspešnica v domači Braziliji in dobitnica srebrnega medveda na Berlinalu.

Kaj Marielle ve Was Marielle weiß

Frédéric Hambalek / Nemčija / 2025 / 87 min / nemščina, francoščina

Kaj bi storili, če bi vaš otrok nenadoma lahko videl in slišal vse, kar delate in govorite, kadar ga ni zraven? Zabavna in pronicljiva družbena satira z nadnaravnim pridihom, po kateri boste na novo premislili svoje družinske odnose.

Ples življenja Ples življenja

Siniša Gačić / Slovenija / 2026 / 74 min / slovenščina

Dokumentarec Siniše Gačića (Hči Camorre, Boj za) raziskuje dilemo prostovoljnega končanja življenja skozi ljubezensko zgodbo para, ki se sooča s koncem skupne življenjske poti.

Pesem gozdov Le chant des forêts

Vincent Munier / Francija / 2025 / 93 min / francoščina

Fotograf narave Vincent Munier nas po Snežnem leopardu, kjer je po tibetanskem višavju iskal skrivnostno veliko mačko, tokrat povabi na intimno popotovanje v domače Vogeze, da bi se skupaj z njim prepustili zvokom, teksturam in vonjem starodavnih gozdov. Cezar za najboljši dokumentarec.

FeKKids: Male skrivnosti FeKKids: Little Secrets

več avtorjev / Tajvan, Avstrija, ZDA, Velika Britanija, Češka / 2026 / 46 min / podnapisi, brez dialogov / 8+

Poletni utrip v kinu! Izbor petih kratkih filmov spremlja junake na poletnih dogodivščinah, med novimi prijateljstvi in velikimi vprašanji odraščanja.

FeKKids: Pod sladkim nebom FeKKids: Under the Sweet Sky

več avtorjev / Bolgarija, Slovaška, Nemčija, Hrvaška / 2026 / 30 min / brez dialogov / 5+

Poletni utrip v kinu! Poletimo v svet živali, domišljijskih pokrajin in nenavadnih bitij. Kratki filmi z zgodbami, ki jih bodo razumeli tudi najmlajši gledalci.

Vaiana Moana

Thomas Kail / ZDA / 2026 / 120 min / sinhronizirano

Igrana priredba priljubljene Disneyjeve uspešnice o pogumni Vaiani, ki se odpravi na pot, da bi rešila svoj dom.

Pokaži mi ljubezen Fucking Åmål

Lukas Moodysson / Švedska / 1998 / 89 min

Razvpita Notorious

Alfred Hitchcock / ZDA / 1946 / 102 min / angleščina

Ingrid Bergman igra Alicio, hčer obsojenega izdajalca, ki jo šarmantni agent Devlin (Cary Grant) rekrutira za vohunko: zapeljati mora Sebastiana, očetovega nacističnega sodelavca, ki se skriva v Braziliji.

Otoki Islands

Jan-Ole Gerster / Nemčija / 2025 / 123 min / angleščina

S soncem obsijani neo-noir je zrežiral nemški filmar Jan Ole Gerster, pri scenariju pa je sodeloval nedavno preminuli slovenski scenarist in režiser Blaž Kutin, tudi avtor scenarija za Gersterjev prejšnji celovečerec Lara. Film je doživel premiero v sekciji Berlinale Special Gala.

V deželi Arta Le Pays d’Arto

Tamara Stepanyan / Francija, Armenija / 2025 / 104 min