zgodba
Bližnja prihodnost. Sedeminsedemdesetletna Tereza se upre vladni odločbi o izselitvi starejših v upokojenske kolonije in se namesto tega poda na fantastično popotovanje po Amazonki in njenih pritokih …
iz prve roke
»Želel sem ustvariti interakcijo med liričnostjo in igrivostjo v nekakšnem posttropskem deliriju, ki postavi pod vprašaj nekatere izmed togih žanrskih konvencij. /…/ Filmi o obdobju starosti starejše ljudi pogosto zreducirajo na temo spominov in minljivosti. Prikazujejo jih kot osebe, ki živijo v preteklosti ali se spopadajo z bližajočo se smrtjo, le redko pa jih predstavijo kot protagoniste sedanjosti. Modra sled pokaže, da je stara telesa na platnu mogoče prikazati kot polna energije in sle po življenju. S prepletanjem različnih žanrov sem želel o staranju spregovoriti na način, ki ne bi bil melanholičen ali nostalgičen. Nisem hotel posneti filma o času, ki je minil ali se izteka, pač pa zgodbo o zelo živi sedanjosti. Amazonka mi je ponudila okvir za to popotovanje, džungla pa je odprla nove poti za junakinjo, ki se kljub starosti ni pripravljena odpovedati svojim sanjam. /…/ Film ne govori le o starajočem se telesu, ampak tudi o razseljevanju in prisilnem odstranjevanju skupnosti. Je zelo aktualen, hkrati pa izrazito alegoričen. Govori o sodobnih vprašanjih, ne da bi se zatekal k idealizirani ‘brazilskosti’. To je film, ki želi vzpostaviti dialog s svetom.«
– Gabriel Mascaro
kritike
»Brazilec Gabriel Mascaro je posnel nežno, skoraj folklorno znanstvenofantastično pravljico, polno čudovitih protislovij, zloveščih znamenj in amazonske poezije. /…/ To je road movie, ki starost – žensko starost – slavi z redko videnimi šarmom, samozavestjo, globino in inteligenco. Preseneti nas umirjeni ton drame, ki se ne odreče ničemur: niti komediji niti ostremu družbenemu komentarju niti pisanim ribicam niti – zakaj pa ne – muzikalu sredi džungle.«
– Luis Martínez, El Mundo
»Film Modra sled je tako izjemen in navdušujoč predvsem zato, ker kljub vsesplošnemu vzdušju represije prekipeva od upanja in vere v človeško trdoživost – v vsakem življenjskem obdobju. Zadnji prizor vam bo ogrel srce. In ne – ne bo tisti, ki ga boste pričakovali. /…/ Odpravite se na to popotovanje!«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Čeprav v Modri sledi odmevajo ‘filmi reke’, kot so Fitzcarraldo in Aguirre, srd božji Wernerja Herzoga, Laughtonova Noč lovca in Hustonova Afriška kraljica, je Mascaro ustvaril nekaj povsem unikatnega: nadvse zanimivo mešanico magičnega realizma, futuristične satire in komedije.«
– Saskia Baron, The Arts Desk
»Duhovita, melanholična in nežno absurdna Modra sled na svojem nenavadnem popotovanju odpre več pomembnih tem – starizem, gentrifikacijo, razseljevanje –, toda svoj uspeh dolguje predvsem dejstvu, da se nikoli ne oddalji od osrednje teme: svobode – povsod, za vsako ceno in v sedanjosti.«
– Lelo Jimmy Batista, Libération
»Ta grenko-sladka, poetična brazilska dramedija je pravi biser miline in čarobnosti.«
– Laurent Cambon, aVoir-aLire.com
»Modra sled, politična pravljica s toplim človeškim pridihom in hipnotično fotografijo, sodi med tiste filme, po katerih zapustimo dvorano lažji, kot smo vanjo vstopili.«
– Hugues Porquier, Positif
»Čeprav film Modra sled nekajkrat zaide v nadrealistične vode, to je že skorajda zaščitni znak sodobnih brazilskih filmov, je Mascarova filmska pripoved močno zasidrana predvsem v običajni Braziliji, po kateri se potika ubežnica. Nekateri izjemno posneti rečni prizori morda prikličejo v spomin druge amazonske filmske pustolovščine, toda režiser v bližnjem planu ves čas ohranja Terezo ter tako slavi njeno upornost in igrivost, pa tudi njeno telesnost in iz nje izhajajočo intimo, ki je pri prikazu starejših sicer na filmskem platnu pogosto spregledana. Film namreč bolj kot distopično svarilo deluje kot razprava o starizmu danes, o izključujoči nevidnosti starejših in o tem, kako poenostavljeno družba pogosto išče rešitve zanje in kako zlahka jim s tem odvzame avtonomno odločanje o tem, kako bodo preživeli starost.«
– Petra Meterc, Radio Slovenija