12. Noč grozljivk (2019)

Nekonvencionalen dokumentarec, ki s svojo odprto formo – v njem lahko vidimo tako antropološko študijo italijanske povojne družbe kot tudi borgesovski labirint – gledalca odkrito »izziva« in ga vabi k sodelovanju.

Duh utopljenega begunca v iskanju svojih bližnjih potuje vzdolž južnoevropskih meja in opazuje sotrpine, ki so tako kot on obtičali nekje med peklom in rajem. Nenavaden spoj dokumentarca in fikcije, ki se na nekonvencionalen in poetičen način loteva perečega družbenega problema.

V Eksotičnem hotelu Marigold, veliki uspešnici izpred nekaj let, je skupina britanskih upokojencev v razpadajočem indijskem hotelu »za ostarele in čudovite« odkrila, da nikoli ni prepozno za nov začetek. V nič manj zabavnem in barvitem nadaljevanju se dogajanje vrti okoli načrtov o razširitvi, priprav na tradicionalno indijsko poroko ter prihoda skrivnostnega gosta iz Amerike. Sanjski zasedbi veteranskih britanskih igralcev se pridruži sivolasi zapeljivec Richard Gere.

Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.

Silovita, klavstrofobična psihodrama o prijateljicah, ki se znajdeta pred travmatičnim razpadom njunega odnosa.

Leta 1971 se je skupina hipijev iz Vancouvra v zarjaveli ladji odpravila proti Aljaski, da bi preprečila podzemni jedrski poskus ameriške vlade. Kar se je začelo kot spontana reakcija proti oboroževalni tekmi, se je pod vodstvom radikalnega misleca Roberta Hunterja razširilo v globalno ekološko gibanje Greenpeace. Rothwellov film je dokument nastanka gibanja, ki se je že zgodaj zavedlo pomena filmskih in fotografskih podob ter odnosov z javnostmi, s čimer je pridobilo široko naklonjenost medijev in somišljenikov. Greenpeace je v sedemdesetih letih pričel spreminjati svet in vplivati na odločitve vlad, ki so dotlej npr. brezvestno pobijale kite in tjulnje, toda po drugi strani je z uspehom in slavo pričel notranje razpadati. Razjedali so ga notranji konflikti in bitke za moč odločanja; nekdanji hipiji niso imeli organizacijskih veščin in spodobnosti povezovanja, zato so mnogi ustanovni člani koncem sedemdesetih let odhajali. Dokumentarec skratka ni zgolj himnična oda nesporno pomembni organizaciji, temveč poučna lekcija o pasteh družbeno angažiranega menedžmenta.

Naj te film odpelje na pustolovski pohod!

Izdatno nagrajeni atmosferični prvenec ameriško-iranske avtorice Ane Lily Amirpour, ki je ob premieri na festivalu Sundance zaslovel kot »prvi perzijsko govoreči vampirski vestern«, prinaša čudovito trčenje protipolov: minimalizem črno-bele podobe v panoramskem cinemaskopu; molk zapuščenih ulic, prežet s psihedeličnim rockom predrevolucijskega Irana. Ponoči hodi sama je sodobna vampirska klasika in otožna, nežno fatalistična ljubezenska zgodba.

Otroška in mladinska ustvarjalnost na velikem platnu!
Vabljeni na zaključek državnega tekmovanja, ogled nagrajenih filmov in podelitev priznanj zmagovalcem.

Striparsko-pripovedovalska animacija po motivih rezijanskih ljudskih zgodb.

Najnovejši film Petra Bogdanovicha je prikupno prismojena romantična komedija, kakršne že dolgo nismo imeli priložnosti videti. Veteranskega režiserja so navdihnile screwball mojstrovine iz hollywoodskih zlatih časov ter kralj »spalnične farse« Georges Feydeau, čigar moto je bil: »Vsak, ki ne bi smel vstopiti v sobo, naj vstopi v sobo.«

Mojstrovina Amosa Gitaija ob dvajsetletnici umora izraelskega premierja Jicaka Rabina prinaša skrbno rekonstrukcijo tragičnega dogodka in pronicljivo iskanje krivcev. 

Avtobiografsko navdihnjena pripoved italijanskega mojstra Nannija Morettija, ki dramo spoprijemanja z izgubo nežno rahlja s komičnimi zapleti. Režiserki Margheriti življenje nagaja na vseh frontah: na setu svojega novega filma izgublja živce ob izpadih ameriškega zvezdnika, ki mu je slava nekoliko preveč stopila v glavo, doma pa jo čakata najstniška hči in mati, ki se ji zdravje naglo krha.

Fedorčenko, vrhovni magični realist sodobnega ruskega filma, skozi anekdotične meandre in teatralične tableaux vivants naslika fresko neizrekljive travme padlih angelov sovjetske kulturne revolucije: utopističnih revolucionarjev in plemenskih vstajnikov.

George Miller se po tridesetih letih vrača s četrtim delom legendarne franšize o cestnem bojevniku. V postapokaliptičnem svetu, kjer se tolpe spopadajo za zadnje zaloge goriva in vode, se samotarski Max Rockatansky znajde v skupini ubežnikov, ki drvi skozi puščavo v bojnem vozilu z uporniško Furioso za krmilom. Film je prejel šest oskarjev in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2015.

Newyorčana Ben in George se po skoraj štiridesetih letih skupnega življenja lahko končno poročita. A poroka sproži niz dogodkov, ki njuno življenje nepričakovano obrne na glavo. Nežno meditacijo o ljubezni in izgubi, ki se odvija v ritmu melanholične Chopinove glasbe, je navdihnil japonski mojster družinske drame Yasujiro Ozu.

Odisejsko potovanje brata in sestre, ki nas navdušita s svojo vztrajnostjo in medsebojno povezanostjo. Film, prežet z upanjem in veseljem. 

Prvi film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) v angleškem jeziku in z zvezdniško zasedbo. Ob pripravah na razstavo, posvečeno nenadno preminuli vojni fotografinji Isabelle Freed, na površje priplava neprijetna družinska skrivnost. Trije odtujeni družinski člani – Isabellin mož in njuna dva sinova – se bodo prisiljeni soočiti drug z drugim in sami s sabo ter na novo opredeliti svoje najgloblje želje in potrebe.

Kaj bi se zgodilo, če bi se mala morska deklica znašla v sodobnem svetu? 

Kafkovska komedija o ameriških sanjah Belorusinje, ki hoče po razpadu Sovjetske zveze postati didžejka v Chicagu. Živahen prvenec z barvito, stilizirano vizualno podobo, ki je postal tudi prvi beloruski kandidat za oskarja.

Smo na fronti po zadnjih krvavih spopadih na planoti Asiago leta 1917. Zgodba se odvije v eni sami noči. Dogodki si sledijo povsem nepredvidljivo: včasih je treba čakati tako dolgo, da vojaki v strahu štejejo minute do trenutka, ko bodo prišli na vrsto. Nato spokojnost gora postane kraj smrti. Vse, kar vidimo v filmu, se je v resnici zgodilo. In ker preteklost pripada spominu, ga lahko vsak napolni z lastnimi občutki.

Odličen vpogled v življenja, razmišljanja in doživljanja t.i. otrok brez spremstva, ki so se znašli v kolesju brezčutne evropske migracijske politike.

Mlada učiteljica v svojem razredu išče tatu, da bi ga naučila, kaj je prav in kaj ne, kmalu pa se tudi sama znajde pred težko moralno preizkušnjo. Film, tempiran v ritmu napetega trilerja, zastavlja vprašanje: koliko je potrebno, da pošten človek postane zločinec?