15. Noč grozljivk (2023)
Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža
Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.
Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.
Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!
Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.
Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.
Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.
Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.
Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.«
Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.
Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.
Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.
ponedeljek, 06. 11. 2023
Peklensko dobra 15. Noč grozljivk
V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.
Tovor 200 Gruz 200
Aleksej Balabanov / Rusija / 2007 / 89 min / ruščina
Eden najbolj kontroverznih filmov sodobne ruske kinematografije.
Ljubezen nima cene Hors de prix
Pierre Salvadori / Francija / 2006 / 106 min / angleščina, francoščina
Grenko-sladka komedija o mladenki na lovu za bogatimi snubci na francoski rivieri, ki nepričakovano najde ustreznega partnerja v podobi milega natakarja.
Umetnost negativnega mišljenja Kunsten å tenke negativt
Bård Breien / Norveška / 2006 / 79 min / norveščina
iskriva veščina osvobojenega uma
Sem iz Titovega Velesa Jas sum od Titov Veles
Teona Strugar Mitevska / Severna Makedonija, Slovenija, Francija, Belgija / 2007 / 102 min / makedonščina
Magična realistična pripoved o treh sestrah.Pretresljiva tragedija o koncu narodne identitete, ki skuša gledalcem seči do živega, a vendar vsepovsod išče lepoto, tudi na najbolj nenavadnih krajih.
Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom Svetat e goljam i spasenie debne otvsjakade
Stefan Komandarev / 2008 / 105 min
Kolesarski road movie z Mikijem Manojlovičem.
Sto žebljev Centochiodi
Ermanno Olmi / Italija / 2007 / 92 min / angleščina
Mojster Olmi v svojem zadnjem filmu pripoveduje zgodbo o profesorju, ki uniči neprecenljivo knjižno zbirko, nakar se zateče na idilično podeželje, kjer ga preprosti ljudje v težavah zamenjajo za odrešenika.
Rokoborec The Wrestler
Darren Aronofsky / ZDA, Francija / 2008 / 111 min / angleščina
Ljubezen. Bolečina. Slava.
“Malo je filmov, za katere bi s tako gotovostjo zapisal, da so sodobne mojstrovine, kot za film Rokoborec.” Gorazd Trušnovec, Polet
Katin Katyn
Andrzej Wajda / Poljska / 2007 / 118 min / nemščina, poljščina, ruščina
Nagrada občinstva za najboljši film festivala LIFFe 2008
13 13 Tzameti
Géla Babluani / Francija / 2005 / 93 min / francoščina, nemščina, gruzijščina
Vizualno osupljiv, stiliziran triler obenem učinkuje kot prvovrstna študija suspenza, vredna Hitchcocka, Leoneja ali mojstrovin filma noir, in kot socialno angažirana prispodoba tujstva v tuji deželi.
Mamma Mia Mamma Mia!
Phyllida Lloyd / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2008 / 108 min / angleščina, madžarščina, nemščina
Strah(ovi) pred temo Peur(s) du noir
Blutch, Charles Burns idr. / Francija / 2007 / 85 min / francoščina
Jesenski vrtovi Jardins en automne
Otar Iosseliani / Italija, Rusija, Francija / 2006 / 115 min / francoščina
Bele dlani Fehér tenyér
Szabolcs Hajdu / Madžarska / 2006 / 97 min / angleščina, madžarščina, ruščina
Ekatarina Velika - Kot bi bilo nekoč EKV – Kao da je bilo nekad
Dušan Vesić / Srbija / 2008 / 86 min
Najsrečnejše dekle na svetu Cea mai fericita fata din lume
Radu Jude / Romunija, Nizozemska, Japonska, Francija / 2009 / 100 min / romunščina
Tragikomična pripoved, novi mali biser prebujene romunske kinematografije, prek katere avtor z veliko humorja, a tudi trpkosti, spregovori o željah, hrepenenju in iluzijah, ki jih prinaša denar.
Naš ljubi mesec avgust Aquele Querido Mês de Agosto
Miguel Gomes / Portugalska, Francija / 2008 / 147 min / angleščina, francoščina, portugalščina
Čarobno delo, eden od favoritov in največkrat nagrajenih filmov zadnje festivalske sezone, ki se ziblje med konvencijo in eksperimentom, med dokumentom in fikcijo, ljubeznijo in glasbo, med vsakodnevnim življenjem male gorske portugalske vasice in nenavadnim ljubezenskim trikotnikom.
Zvok žuželk: zapiski mumificiranega trupla The Sound of Insects: Record of a Mummy
Peter Liechti / Švica / 2008 / 87 min / angleščina
Dokumentarec, prepreden z eksperimentalnimi in impresionističnimi elementi, se izogiba klasičnim filmskim konvencijam in izhaja iz posameznikovega radikalnega zavračanja življenja ter tako ustvari osupljivo odo, filmski manifest življenja.
Bančni rop The Bank Job
Roger Donaldson / Velika Britanija, ZDA / 2008 / 111 min / angleščina
Film, ki je 1. oktobra leta 2008 odprl Mestni kino Kinodvor! Kriminalka, posneta po resničnih dogodkih, razkriva ozadje enega najbolj nenavadnih, kontroverznih in uradno še vedno nepojasnjenih bančnih ropov vseh časov v Združenem kraljestvu. Eleganten poklon trdim kriminalkam sedemdesetih.
Mia in Migo Mia et le Migou
Jacques-Rémy Girerd / Francija, Italija / 2008 / 91 min / podnapisi, francoščina / 8+
Madeinusa Madeinusa
Claudia Llosa / Peru, Španija / 2006 / 100 min / španščina
V magičnem realizmu obdelani motiv tujca, ki nepovabljen vdre v zaprto perujsko starodobno skupnost in zamaje temelje tradicije.
Otrok riba El niño pez
Lucía Puenzo / Argentina, Španija, Francija / 2009 / 96 min / španščina, guarani
Zaljubljeni dekleti golta brzeč vrtinec dogodkov, ki obsegajo krajo, umor in zapor. Argentinski Thelma in Louise, posnet po režiserkinem lastnem romanu.