ZGODBA
PRVI JOK je zgodba o tem, kako pridemo na svet, fantastična zgodba o rojstvu – prvič na velikem platnu. Prizorišča snemanja: Niger, Tanzanija, Indija, Vietnam, Japonska, Sibirija, Francija, ZDA, Mehika, Brazilija. Glavni »igralci« so resnične mamice, resnični očetje in resnični otroci s petih celin. V času popolnega sončnega mrka se njihove usode združijo v edinstvenem in univerzalnem trenutku, ko se rodi otrok.
Kako danes rojevajo ženske? Zelo različno, odvisno od dežele, v kateri živijo in od želja bodočih mamic – vsaj tam, kjer sploh smejo odločati o tem. Mehičanka Gaby želi roditi z delfini. V tem jo vsestransko podpira izkušena babica Adriana, ki je prepričana, da delfini z zvoki, ki jih oddajajo, pomirjajo otroka in mater ter zagotavljajo nežno rojstvo, brez običajnih travm, ki spremljajo ta dogodek. Idilično rojstvo male Sofie v bazenu z delfini, ki smo mu priča tudi mi, to vsekakor potrjuje. Vanessa je Kanadčanka, ki kot osvobojena ženska želi roditi »naravno«, kar pomeni povsem brez medicinske pomoči, v napihljivem bazenu sredi dnevne sobe, obkrožena samo s partnerjem in prijatelji, ki ji lajšajo bolečine s prepevanjem in masiranjem stopal. Rezultat tega, po mnenju mnogih »nevarnega eksperimenta«, je zdrav fantek Fanek. Japonka Jukiko zaupa dr. Jošimuri, ki je pomagal na svet njej, njenemu bratu in hčerkici. Dr. Jošimura je velik nasprotnik porodnišnic, ki rojstvo obravnavajo kot bolezen: ženska, pravi on, ni stroj in otrok ni produkt. Na njegovi kliniki se bodoče mamice zberejo malo pred porodom, živijo kot nekoč, so telesno aktivne, zdravo jedo in se veliko pogovarjajo. Jukiko rodi sina, ki mu bo triletna sestrica ponosno prerezala popkovino. Sandy je francoska plesalka, ki z otrokom v trebuhu nastopa do osmega meseca nosečnosti, in prav uživa v tem. Sicer se bo njen Nino rodil čisto klasično – v porodnišnici. Zraven bo tudi ginjeni očka Fred. Na drugi strani so ženske, ki na to, kako bodo rodile, ne morejo vplivati ali pa le bore malo. Revna Indijka Sunita, ki že ima dve hčerki in sina, si porodnišnice ne more privoščiti: tam, pravi, zdravniki po tekočem traku opravljajo carske reze, da bi več zaračunali. V oporo ji bo le krajevna babica, ki ji bo prišla pomagat v njen bedni šotor. Na žalost staršev se spet rodi hči. Kako naj ji zagotovijo doto? Ta otrok bo njen zadnji: Sunita se odloči za sterilizacijo. Masajka Kokoja je peta žena Oleseitoja, ki ima deset žena in kakih sto otrok. S pomočjo babice Nasieku bo rodila sedmega otroka. Pri zadnjem porodu je skoraj umrla. Tokrat vrač iz kamnov prebere, da bo vse v redu in da bo rodila fantka na dan, ko bo Luna skrila Sonce. Res gre vse srečno skozi. Oče Oleseitoj se razveseli deklice, za katero mu bo njen bodoči mož dal veliko živine. Kapajo Indijanka Mažtonre bo rodila v amazonskem pragozdu. Pomagali ji bosta babica in mama. Elizabeto, nomadko iz Sibirije, helikopter pripelje v porodnišnico, kjer povije hčerkico Ano. Nato obe letita nazaj domov, kjer ju čaka mož in očka, ki ni mogel zapustiti njihovih psov in jelenov. Mnogi mali Vietnamci privekajo na svet v največji porodnišnici na svetu v Hošiminhu (45 tisoč porodov letno), v pravi tovarni za novorojenčke.
Gilles de Maistre, režiser in »oče« tega filma, je novinar, ki je od leta 1985 posnel več kot sto televizijskih oddaj in dokumentarcev, med drugimi tudi Pediatrično bolnišnico in V porodnišnici, serijo desetih polurnih oddaj. Šele leta 1994 je »rodil« svoj prvi celovečerni igrani film Killer Kid, ki je bil prikazan v uradni konkurenci na Canskem festivalu.
Na njegovo pobudo je Marie-Claire Javoy napisala scenarij o tem, kako ženske rojevajo po svetu. Strinjala sta se, da morajo glavno besedo imeti prav one. Zato v filmu ne slišimo režiserja, temveč ženski glas, ki povzema izkušnje mamic po vsem svetu. Ker sta se odločila za dolgometražni film, sta kot rdečo nit izbrala popolni sončni mrk.
Kako posneti porod in rojstvo? Režiser Nicolas Philibert meni, da je snemanje dokumentarcev programiranje naključja. Za Gillesa de Maistra je to prej doživljanje naključja – morda zato, ker najpogosteje snema sam, brez ekipe. Lahko se pohvali, da se zna narediti nevidnega. Kamera na rami, njegovo glavno delovno orodje, je zanj podaljšek očesa. Ali njegova navzočnost kaj vpliva na dogajanje? Nekoliko že, a ker ženske tako intenzivno doživljajo rojstvo svojega otroka, čez čas kar pozabijo na opazovalca, ki ničesar ne sprašuje in ne posega v dogajanje. Izjemo je naredil le v primeru Mane, ki je rodila na puščavskem pesku – žal mrtvega otroka. Ker je bila tudi mamica ogrožena, je po satelitskem telefonu poklical francosko babico, ki jim je dajala napotke, kako ji pomagati. Rešili so jo.
Kakšen je bil honorar nastopajočih? Režiser je proti plačevanju ljudi, ki jih snema, saj ne gre, kot pravi, za resničnostni šov, vendar so revne mamice vseeno dobile dragocena darila: ena dve rikši, druga enoletno zalogo prosa, tretja pirogo, četrti pa bodo eno leto krili stroške otrokovega šolanja.
Film, ki ga morate videti – ne glede na to, ali ste moški ali (noseča ali nenoseča) ženska. Razodel vam bo različne obraze človeštva, veličastne pokrajine na Zemlji in čudežno skrivnost rojstva.