9. festival žanrskega filma Kurja Polt

Fotograf narave Vincent Munier nas po Snežnem leopardu, kjer je po tibetanskem višavju iskal skrivnostno veliko mačko, tokrat povabi na intimno popotovanje v domače Vogeze, da bi se skupaj z njim prepustili zvokom, teksturam in vonjem starodavnih gozdov. Cezar za najboljši dokumentarec.

1975. Devetnajstletni Anthony Bourdain želi postati pisatelj, a se namesto tega znajde za pomivalnim koritom v kaotični kuhinji ribje restavracije na Cape Codu. Tam pod mentorstvom brazilskega chefa (Antonio Banderas) vstopi v vznemirljivi svet profesionalnega kuhanja …

Intimen avtoportret, sestavljen iz dokumentarnih posnetkov in likovnih del, ki na pretresljiv, poetičen način razkrivajo, kako lahko umetnost postane vir moči v najtežjih življenjskih preizkušnjah.

Neposreden, ganljiv in pogosto zelo smešen film o neobičajni življenjski zgodbi aktivista za ozaveščanje o Tourettovem sindromu Johna Davidsona.

Ekspliciten in surov, hkrati pa presenetljivo nežen film, ki postavlja pod vprašaj naše predstave o tem, kako naj bi bilo videti idealno razmerje. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

Francesco Sossai vdihne novo življenje italijanski komediji z grenko-sladkim filmom ceste, v katerem se z dvema starima prijateljema potikamo po beneški nižini, praznimo kozarčke in se skušamo spomniti, kaj je že tista »zares neverjetna stvar o življenju«, ki jo je odkril Carlobianchi. Veliki zmagovalec prestižnih italijanskih filmskih nagrad David di Donatello.

Zgodba o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju. Nagrada Kinotripove mladinske žirije na Liffu in štiri nagrade na festivalu v Pulju.

Drugi celovečerec Hane Jušić (Ne glej mi v krožnik) je mračno poetičen neovestern o skrivnostni Čilenki, ki na začetku 20. stoletja vnese nemir v tradicionalno hrvaško pastirsko skupnost. Film, v katerem se mešajo Viharni vrh, hrvaška folklora in Klavir Jane Campion, je glavnima igralkama prinesel nagrado v Locarnu.

Hormoni, simpatije, strahovi, slabe odločitve in prepiri – biti najstnica v Berlinu ni preprosto. Je pa lažje, ko imamo ob sebi prijateljice. Girl power za vedno! Odrasli, pa hvala za nič!

Film o razrednih razlikah, pripadnosti, medčloveški bližini in iskanju identitete – od sramu do ponosa. Radikalno nežna zgodba o odraščanju, pospremljena z obilico sveže alternativne glasbe.

Zgodba o tem, kako je Jean-Luc Godard posnel Do zadnjega diha, pripovedovana v slogu in duhu, v katerem je tedanji filmski kritik ustvaril svoj kultni prvenec. Filmu Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polnočjo) je francoska Akademija podelila štiri nagrade cezar, tudi za najboljšega režiserja.

Odmaknjena kmetija v severni Nemčiji. Njeni zidovi že več kot stoletje vsrkavajo usode ljudi, ki so tam živeli. Film spremlja štiri dekleta iz različnih časovnih obdobij, od začetka 20. stoletja do danes, katerih življenja se začnejo skrivnostno zrcaliti drugo v drugem. Nagrada žirije v Cannesu.

Nemški režiser turških korenin je ustvaril napet in nepričakovanih zasukov poln triler za naše histerične čase.

Politični triler švedskega režiserja egiptovskih korenin je ljubezensko pismo egiptovski kinematografiji, hkrati pa pronicljiva kritika avtokratskega režima.

Islandski režiser Hlynur Pálmason (Božja dežela) pred veličastnim ozadjem minevajočih letnih časov naslika igriv, grenko-sladek portret družinskega življenja v vsej njegovi lepoti, humorju in nepopolnosti.

V filmu, posnetem po istoimenski noveli Arthurja Schnitzlerja, Willem Dafoe igra ostarelega poštnega uslužbenca, katerega pozabljeno pesniško zbirko iz sedemdesetih let nenadoma odkrije krog zagnanih mladih literatov.

V filmu Fatiha Akina (Z glavo skozi zid, Kuhinja z dušo), posnetem po otroških spominih soscenarista, slovitega nemškega filmarja Harka Bohma, dvanajstletni deček v zadnjih tednih druge svetovne vojne na odmaknjenem otoku Amrum v Severnem morju odkriva davno zakopano družinsko skrivnost.

Film Lászla Nemesa (Savlov sin), postavljen med ruševine spodletele madžarske revolucije leta 1956 in navdihnjen s spomini režiserjevega očeta, pripoveduje zgodbo o judovskem dečku, katerega svet se obrne na glavo, ko se pojavi moški, ki trdi, da je njegov pravi oče …

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Distopična, a barvita in upanja polna vizija sodobne družbe, ki sporoča, da nikoli ni prepozno za nov začetek. Velika uspešnica v domači Braziliji in dobitnica srebrnega medveda na Berlinalu.

V drznem in izvirnem režijskem prvencu igralke Kristen Stewart, posnetem po spominih Lidie Yuknavitch, se drobci nekega življenja zlijejo v poetičen, impresionističen portret preživetja, spolnosti in samoodkrivanja.

Sedemnajstletni Robert sanja o glasbeni karieri, medtem ko njegovo državo pretresa državljanska vojna. 

Kaj če bi ti ena pijača dala supermoč? Kar se začne kot divja punkerska fantazija, se kmalu spremeni v kaotično in odbito pustolovščino. Koliko zmede lahko povzroči en sam čudežni eliksir? 

Kratki film je del projekta, ki raziskuje, kaj pomeni podedovati žensko telo v družini, ki jo oblikujejo tišina, družbene ideologije in potlačena žalost. Osrednji motiv je avtoričina lastna izkušnja z rakom dojke, s čimer posredno vzpostavi dialog z Audre Lorde, ki je umrla po štirinajstletnem boju s to boleznijo.

»Vznemirljiv, globoko skrivnosten film, ki je hkrati zagonetna drama o disfunkcionalni družini in zgodovinska prilika o koncu frankizma: delo, ki si povsem zasluži mesto ob Bergmanovih Krikih in šepetanjih ter Fanny in Alexandru.« – Peter Bradshaw, The Guardian