Vizualna umetnica Anna in ribič Magnús imata tri otroke: Ído, Grímurja and Þorgils. Čeprav sta se pred kratki ločila, skušata preživeti čim več časa skupaj – kolikor je to pač mogoče glede na Magnusovo službo, ki družini zagotavlja preživetje. Anna je namreč pravkar izgubila svoj atelje v starem pristaniškem skladišču, prodaja njenih kreacij, velikih platen in ogromnih kovinskih konstrukcij, pa kljub obljubam švedskega galerista nekako ne steče. Na srečo otroci z veseljem sodelujejo v maminem ustvarjalnem procesu, pa naj bo to »okraševanje« skulptur ali igra na travniku, ki služi kot Annina začasna umetniška delavnica.
»Je film o vsakdanjem življenju, o tem, kar nam je domače in kar tuje, prežet s sanjskim razpoloženjem. Želel sem, da je dogajanje tekoče, v nenehnem gibanju, kot voda. /…/ Želel sem nekaj preprostega in neposrednega v vseh pogledih, da ujame značilno energijo filma ter prikliče notranjo igro med absurdnim in komičnim, lepoto in grdoto, družino in naravo, otroki in starši …« (Hlynur Pálmason)
Hlynur Pálmason
Rojen leta 1984 v mestu Höfn, Islandija. Študiral je na Danski nacionalni filmski šoli v Københavnu, kjer je po diplomi živel deset let, nato pa se je vrnil na Islandijo. Danes je uveljavljen islandski režiser, scenarist in vizualni umetnik. Bolj kot zgodba ga pri filmskem jeziku zanimata pripovedni slog in tok filma. Njegov prvenec Vinterbrødre je bil prikazan na festivalu v Locarnu in bil nagrajen tudi kot najboljši danski film.