9. festival žanrskega filma Kurja Polt
»Če so tradicionalni film noir noč in sence, sta film soleil svetloba in sonce. Če je noir slastna črno-bela fotografija, je soleil poklon neizbežnosti barve. Če je noir New York, je soleil Los Angeles. Če sta noir Chandler in Hammett, sta soleil Jim Thompson in Charles Willeford. Če je v noirju denar moralni kompas, indic izprijenosti, je v soleilu pohlep nekaj dobrega, nekaj, kar deluje. Če je noir zasanjan, omamljen, izčrpan, je soleil jasen, čuječ, hladen in pretkan. Če so noir pijača in cigarete, sta soleil LSD in kokain. Če je noir mesto, je soleil podeželje, toda ‘slabo’ podeželje naperjenih vil, vročice, sumničavosti in prašne prsti, kjer se sanje končajo.«
– D. K. Holm, Film Soleil (2005)
»Film soleil je rekonfiguracija filma noir, kar pomeni, da se ‘vse tiste dobro znane noir podobe obrnejo na glavo’, da se torej ‘mračna ulica spremeni v suho, od sonca ožgano cesto’, da se ‘mračna aleja preoblikuje v avtocesto, ki neusmiljeno seka puščavo, polno izsušenega grmičevja’, in da ‘ženska v kavbojskih škornjih sedi v drvečem avtu, ki ga šofira moteni moški, ki ga biološki goni bolj kot k seksu vodijo k boju za denar’. /…/ Film soleil vzame tisto, kar je bilo tipično za film noir, njegove temeljne elemente – ‘in prižge luč’. Sence meče le še sonce.«
– Marcel Štefančič, jr., Ekran (marec-april 2022)
Na Festivalu Kurja Polt se radi lotevamo filmske arheologije, brskamo za redkimi filmskimi kopijami, izkopavamo kulte, klasike in obskurne bisere, ki jih že vse predolgo ali pa nikoli niso zavrteli domači projektorji. Z osrednjo tematsko Retrospektivo: Film soleil bomo tokrat izkopali filmski termin. Ameriški kritik in kolumnist D. K. Holm je leta 2005 v drobni knjižici Film Soleil predlagal nov termin in filmski žanr. Film soleil naj bi predstavljal kasnejšo evolucijsko fazo filma noir, ki se od svojega izvora ne loči zgolj formalno in vsebinsko, temveč tudi kulturno, priča o drugačni morali in nagovarja nov svet. Čeprav je Holm uradno rojstvo od sonca razbeljenih krimičev datiral v leto 1984 in film Krvavo preprosto (1984) bratov Coen, se je v knjižici tudi sam najprej lotil arheologije in v pregledu (povečini ameriškega) filma od štiridesetih let dalje nanizal predhodnike in zgodnje primerke filma soleil. Holmova knjižica je potonila v pozabo in termin se ni prijel. Naše predstave o kriminalki in trilerju (tako kot grozljivki) so morda preveč neločljivo povezane s temo. Ali pa mračne plati človeške eksistence, ki napaja imaginarij žanrskega filma, raje ne bi videli pri belem dnevu. Pa jo poglejmo! V počasi tlečem križancu vesterna in filma noir Slab dan v Black Rocku (1955) Johna Sturgesa, v vrhovnem kultu eksploatacijskega filma Daj, mucka, ubij, ubij! (1965) Russa Meyerja, v apokaliptični južnjaški gotiki Pregon brez usmiljenja (1966) Arthurja Penna, v deliričnem labodjem spevu hipijevske subkulture Pot v Salino (1970) Georgesa Lautnerja, v unikatnem nihilističnem giallu Lucia Fulcija Ne mučite račka (1972), v ultimativnem filmu maudit Williama Friedkina Plačilo za strah (1977).
V programu Fokus: Norbert Pfaffenbichler 01 bomo gostili avstrijskega eksperimentalista z močno žanrsko žilico – filmarja, umetnika in kuratorja Norberta Pfaffenbichlerja. Avtorjev najnovejši film 2551.01 (2021) in poklon legendarnemu »možu tisočerih obrazov« Lonu Chaneyju Sel iz senc (2013) bo pospremila kultna mojstrovina Toda Browninga Neznani (1927) z Lonom Chaneyjem v glavni vlogi in živo glasbeno spremljavo Polone Janežič in Jelene Ždrale.
V sekciji Posebne projekcije bomo v živo zaigrali še enkrat: Čarovnico (1922) Benjamina Christensena bosta ob 100-letnici filma na novo oživila glasbenika Elvis Homan in Boštjan Simon. Od mrtvih pa bo končno vstal skoraj pol stoletja izgubljen in nedavno restavriran Zabaviščni park (1973), po naročilu luteranske cerkve posneta agitka v režiji očeta sodobne grozljivke Georgea Romera.
V rubriki Kino Ekran bomo z iransko-libanonskim dvojčkom Prihaja zmaj! (2016) in Manivelle – Poslednji dnevi jutrišnjega človeka (2017) na platno prenesli osrednjo temo januarsko-februarske številke revije Ekran: kinematografije Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.
Med Sodobnimi bo ob avstrijski eksperimentali 2551.01, senegalski akciji Saloum (2021) in kazahstanski horror komediji Ljubica, ne boš verjela (2021) na platno bruhnil pandemonični magnum opus Phila Tippetta Nori Bog (2021), ki ga je legendarni mojster posebnih učinkov ročno ustvarjal več kot tri desetletja.
Ob tradicionalnih delavnicah festivalskega fanzina Naredi si fanzin in pisanja o filmu Naježimo dlako, ostrimo pogled! pod mentorstvom revije KINO! bomo letos gostili še Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede. Na peti Konferenci kultnega filma, ki se vrača za kateder kinodvorane, pa nam bosta pod taktirko dr. Russa Hunterja predavala dr. Kate Egan in dr. Johnny Walker z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla.
Ne mežikajte pod senčniki barskih teras. Naj vam sonce meče sence v kinodvorani!
Maša Peče in Festival Kurja Polt
Ljubljeno bitje El ser querido
Rodrigo Sorogoyen / Španija / 2026 / 135 min / španščina
»To je zgodba o izdaji, zgodba o zapustitvi. Zgodba o ljubezni. O ljudeh, ki drug drugemu ne morejo pogledati v oči.« Javier Bardem in Victoria Luengo blestita kot oče in hči v intimni družinski drami, postavljeni v zakulisje snemanja filma. Režija: Rodrigo Sorogoyen (Zveri).
Šolocid - Zgodba o ukradenem otroštvu Scholasticide - The Story of Childhood Displaced
Ruwaida Amer / Palestina / 2024 / 12 min / arabščina
Sumaya Shamali je mlada študentka iz severne Gaze, ki se v prostem času posveča poučevanju. Verjame, da so znanje, razvoj in vlaganje v otroške ume ključni za prihodnost. Kljub zapostavljenosti in težkim razmeram v Gazi vztraja pri svojem delu učiteljice ter iz svoje perspektive univerzitetne študentke in učiteljice osvetljuje vpliv vojne na izobraževanje palestinskih otrok.
Čakajoč na srečo Heremakono
Abderrahmane Sissako / Mavretanija, Francija / 2002 / 96 min / francoščina, mandarinska kitajščina, arabščina, podnapisi / 16+
Brez strehe in zakona Sans toit ni loi
Agnès Varda / Francija / 1985 / 106 min / francoščina, podnapisi
Apokalipsa danes Apocalypse Now
Francis Ford Copolla / ZDA / 1979 / 202 min / angleščina, podnapisi / 16+
Do zadnjega diha À bout de souffle
Jean-Luc Godard / Francija / 1960 / 90 min / francoščina, podnapisi / 16+
400 udarcev Les quatre cents coups
François Truffaut / Francija / 1959 / 99 min / francoščina, podnapisi / 12+
Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta je eden njegovih najbolj osebnih filmov in obenem eden najlepših.
Pirati z Moofleeta Moonfleet
Fritz Lang / ZDA / 1955 / 87 min / angleščina, podnapisi / 12
Kot enega svojih najljubših filmov ga mladim gledalcem priporoča tudi Alain Bergala v svoji knjigi Vzgoja za film.
Noč lovca The Night of the Hunter
Charles Laughton / ZDA / 1955 / 93 min / angleščina, podnapisi / 13+
Potovanje v Tokio Tokyo monogatari
Yasujirō Ozu / Japonska / 1953 / 136 min / japonščina / 16+
Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu ter obveljalo za vzorčen primer njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev v zgodovini sedme umetnosti.
Vesna Vesna
František Čap / Jugoslavija / 1953 / 91 min / slovenščina / 13+
Romantična komedija iz dijaškega življenja.
Veliki diktator The Great Dictator
Charles Chaplin / ZDA / 1940 / 125 min / angleščina, podnapisi / 13+
Film, v katerem Charlie odigra dvojno vlogo dobrodušnega židovskega brivca in krutega diktatorja Hynkla, je drzna zmes politične satire, humanizma in slapstick humorja.
Fjord Fjord
Cristian Mungiu / Romunija / 2026 / 146 min / angleščina, norveščina, romunščina
Film, ki ga je romunski režiser Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva) opisal kot »poziv proti vsem vrstam fundamentalizma«, je na festivalu v Cannesu razdelil kritike in občinstvo ter režiserju prinesel njegovo drugo zlato palmo. S Sebastianom Stanom in Renate Reinsve v glavnih vlogah.
BI-RADS 5 BI-RADS 5
Barbara Kapelj / 2026 / 10 min / slovenščina
Kratki film je del projekta, ki raziskuje, kaj pomeni podedovati žensko telo v družini, ki jo oblikujejo tišina, družbene ideologije in potlačena žalost. Osrednji motiv je avtoričina lastna izkušnja z rakom dojke, s čimer posredno vzpostavi dialog z Audre Lorde, ki je umrla po štirinajstletnem boju s to boleznijo.
Lisica pod rožnato luno Roobah va Mah soorati
Mehrdad Oskouei, Soraya Akhlaghi, / Iran, Francija / 2025 / 76 min / perzijščina, turščina
Intimen avtoportret, sestavljen iz dokumentarnih posnetkov in likovnih del, ki na pretresljiv, poetičen način razkrivajo, kako lahko umetnost postane vir moči v najtežjih življenjskih preizkušnjah.
Skriti ljudje Skriti ljudje
Miha Hočevar / Slovenija, Srbija, Islandija / 2025 / 99 min / slovenščina, angleščina, islandščina
Film Mihe Hočevarja (Jebiga) je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati štiri tisoč kilometrov.
Audre Lorde – Berlinska leta 1984–1992 Audre Lorde – Die Berliner Jahre 1984–1992
Dagmar Schultz / Nemčija / 2012 / 84 min / angleščina, nemščina
Kinotripčič – program kratkih filmov 2026 Kinotripčič – program kratkih filmov 2026
razni avtorji / Slovenija, Srbija, Švedska, Francija / 2026 / 76 min
Naj te film odpelje na vzpon do devetega vrha!
Pri Pajkovih Pri Pajkovih
Katarína Kerekesová / Slovaška / 2025 / 36 min / sinhronizirano / 5+
Pajkovo družino sestavljajo zvedava prvošolka Lili, njen starejši brat Hugo, mamica, očka, babi in dedi. Družina pajkov živi visoko nad jaškom za dvigalo. Ker Lili, njenemu bratu, pa tudi babici in dedku ne zmanjka domislic, tudi v družini ne zmanjka prigod vseh vrst.
Skrivnost izginulih nogavic Kadonud sokid
Oskar Lehemaa / Estonija / 2023 / 20 min / brez dialogov / 5+
Prvo Strašno soboto v Kinodvoru bo uvedel očarljiv film v tehniki stop animacije, ki nas spomni, da je včasih dobro pokukati pod posteljo.
La Gradiva La Gradiva
Marine Atlan, / Francija, Italija / 2026 / 145 min / francoščina, italijanščina
Čutna pripoved, umeščena v slikovito pokrajino južne Italije, z občutkom prikazuje negotovo obdobje med adolescenco in odraslostjo. Izjemno pristne igralske interpretacije ustvarjajo kompleksne in večplastne like, katerih zgodbe odmevajo še dolgo po koncu filma.