9. festival žanrskega filma Kurja Polt

»Če so tradicionalni film noir noč in sence, sta film soleil svetloba in sonce. Če je noir slastna črno-bela fotografija, je soleil poklon neizbežnosti barve. Če je noir New York, je soleil Los Angeles. Če sta noir Chandler in Hammett, sta soleil Jim Thompson in Charles Willeford. Če je v noirju denar moralni kompas, indic izprijenosti, je v soleilu pohlep nekaj dobrega, nekaj, kar deluje. Če je noir zasanjan, omamljen, izčrpan, je soleil jasen, čuječ, hladen in pretkan. Če so noir pijača in cigarete, sta soleil LSD in kokain. Če je noir mesto, je soleil podeželje, toda ‘slabo’ podeželje naperjenih vil, vročice, sumničavosti in prašne prsti, kjer se sanje končajo.«
– D. K. Holm, Film Soleil (2005)

»Film soleil je rekonfiguracija filma noir, kar pomeni, da se ‘vse tiste dobro znane noir podobe obrnejo na glavo’, da se torej ‘mračna ulica spremeni v suho, od sonca ožgano cesto’, da se ‘mračna aleja preoblikuje v avtocesto, ki neusmiljeno seka puščavo, polno izsušenega grmičevja’, in da ‘ženska v kavbojskih škornjih sedi v drvečem avtu, ki ga šofira moteni moški, ki ga biološki goni bolj kot k seksu vodijo k boju za denar’. /…/ Film soleil vzame tisto, kar je bilo tipično za film noir, njegove temeljne elemente – ‘in prižge luč’. Sence meče le še sonce.«
– Marcel Štefančič, jr., Ekran (marec-april 2022)

Na Festivalu Kurja Polt se radi lotevamo filmske arheologije, brskamo za redkimi filmskimi kopijami, izkopavamo kulte, klasike in obskurne bisere, ki jih že vse predolgo ali pa nikoli niso zavrteli domači projektorji. Z osrednjo tematsko Retrospektivo: Film soleil bomo tokrat izkopali filmski termin. Ameriški kritik in kolumnist D. K. Holm je leta 2005 v drobni knjižici Film Soleil predlagal nov termin in filmski žanr. Film soleil naj bi predstavljal kasnejšo evolucijsko fazo filma noir, ki se od svojega izvora ne loči zgolj formalno in vsebinsko, temveč tudi kulturno, priča o drugačni morali in nagovarja nov svet. Čeprav je Holm uradno rojstvo od sonca razbeljenih krimičev datiral v leto 1984 in film Krvavo preprosto (1984) bratov Coen, se je v knjižici tudi sam najprej lotil arheologije in v pregledu (povečini ameriškega) filma od štiridesetih let dalje nanizal predhodnike in zgodnje primerke filma soleil. Holmova knjižica je potonila v pozabo in termin se ni prijel. Naše predstave o kriminalki in trilerju (tako kot grozljivki) so morda preveč neločljivo povezane s temo. Ali pa mračne plati človeške eksistence, ki napaja imaginarij žanrskega filma, raje ne bi videli pri belem dnevu. Pa jo poglejmo! V počasi tlečem križancu vesterna in filma noir Slab dan v Black Rocku (1955) Johna Sturgesa, v vrhovnem kultu eksploatacijskega filma Daj, mucka, ubij, ubij! (1965) Russa Meyerja, v apokaliptični južnjaški gotiki Pregon brez usmiljenja (1966) Arthurja Penna, v deliričnem labodjem spevu hipijevske subkulture Pot v Salino (1970) Georgesa Lautnerja, v unikatnem nihilističnem giallu Lucia Fulcija Ne mučite račka (1972), v ultimativnem filmu maudit Williama Friedkina Plačilo za strah (1977).

V programu Fokus: Norbert Pfaffenbichler 01 bomo gostili avstrijskega eksperimentalista z močno žanrsko žilico – filmarja, umetnika in kuratorja Norberta Pfaffenbichlerja. Avtorjev najnovejši film 2551.01 (2021) in poklon legendarnemu »možu tisočerih obrazov« Lonu Chaneyju Sel iz senc (2013) bo pospremila kultna mojstrovina Toda Browninga Neznani (1927) z Lonom Chaneyjem v glavni vlogi in živo glasbeno spremljavo Polone Janežič in Jelene Ždrale.

V sekciji Posebne projekcije bomo v živo zaigrali še enkrat: Čarovnico (1922) Benjamina Christensena bosta ob 100-letnici filma na novo oživila glasbenika Elvis Homan in Boštjan Simon. Od mrtvih pa bo končno vstal skoraj pol stoletja izgubljen in nedavno restavriran Zabaviščni park (1973), po naročilu luteranske cerkve posneta agitka v režiji očeta sodobne grozljivke Georgea Romera.

V rubriki Kino Ekran bomo z iransko-libanonskim dvojčkom Prihaja zmaj! (2016) in Manivelle – Poslednji dnevi jutrišnjega človeka (2017) na platno prenesli osrednjo temo januarsko-februarske številke revije Ekran: kinematografije Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.

Med Sodobnimi bo ob avstrijski eksperimentali 2551.01, senegalski akciji Saloum (2021) in kazahstanski horror komediji Ljubica, ne boš verjela (2021) na platno bruhnil pandemonični magnum opus Phila Tippetta Nori Bog (2021), ki ga je legendarni mojster posebnih učinkov ročno ustvarjal več kot tri desetletja.

Ob tradicionalnih delavnicah festivalskega fanzina Naredi si fanzin in pisanja o filmu Naježimo dlako, ostrimo pogled! pod mentorstvom revije KINO! bomo letos gostili še Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede. Na peti Konferenci kultnega filma, ki se vrača za kateder kinodvorane, pa nam bosta pod taktirko dr. Russa Hunterja predavala dr. Kate Egan in dr. Johnny Walker z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla.

Ne mežikajte pod senčniki barskih teras. Naj vam sonce meče sence v kinodvorani!
Maša Peče in Festival Kurja Polt