11. Noč grozljivk (2018)

Paulette po krivici kaznuje hčerko Lindo. Da bi se ji odkupila, bi naredila prav vse – tudi piščanca s papriko, čeprav ne zna kuhati. Linda na vsak način hoče piščanca, kot ga je nekoč pripravil njen oče … Trgovine so zaradi stavke zaprte, a Paulette in Linde to nikakor ne ustavi. Pot po sledi piščanca, na katero povlečeta še »Lindino druščino«, nazadnje pa kar vso sosesko, ju vodi od kokošnjaka do tovornjaka z lubenicami, od zagnanega policista do alergičnega voznika tovornjaka, od babice do poplave. Linda pa se ne zaveda, da je piščanec, ki ga je takrat tako dobro pripravil njen oče, ključ do izgubljenega spomina … Mimogrede – zna kdo zaklati piščanca?

Letos so članice žirije tudi štiri zvezdnice svetovne avtorske animacije: Alexandra Ramires, portugalska animatorska pesnica in članica kolektiva BAP, Naomi van Niekerk, južnoafriška mojstrica pripovedovanja v tehniki animiranja z ogljem, v Berlinu živeča Avstrijka Nikki Schuster, ki gradi animirane potopise z recikliranjem najdenih predmetov, in korejska avtorica Dahee Jeong, ki je bila za svoje poetične animacije nagrajena na najpomembnejših svetovnih festivalih.

Italijanski animator Gianluigi Toccafondo je avtor likovne podobe letošnjega festivala. Njegova dela so navdahnjena mešanica slikarstva, filma in animacije. V procesu ustvarjanja za izhodišče vzame posnetke, iz njih izdela fotografije, jih fotokopira na papir in slika nanje, da spremeni prvotni subjekt. Nato jih posname na 35-mm filmski trak in spet postanejo film.

V tretjem delu socialno obarvane trilogije Komandarev objektiv usmerja v življenje starejših občanov, ranljive skupine, ki jim politiki tako pogosto obljubljajo dostojno življenje, a je resničnost precej drugačna. Zmagovalec Karlovih Varov.

Med obleganjem Harkova posneta drama, ki na ukrajinsko vojno pogleda skozi oči otrok, željnih žarka svetlobe.

Veit Helmer se po filmih Absurdistan in Modrček vrača na Kavkaz z ljubezensko zgodbo dveh žičničark, ki se brez dialogov razvije v odročnih gruzijskih gorah.

Film, posnet z naturščki v popolni tajnosti in brez dovoljenja iranskih oblasti, nas popelje po nočnem Teheranu, ki ga naseljujejo izgubljene duše, omamljene od režima, ki zatre vsak poskus upora. Zmagovalec Locarna ’23.

Drugi celovečerec britanskega režiserja in vizualnega umetnika Steva McQueena je estetsko dovršen in psihološko izostren portret spolnega odvisnika ter študija svobode v času neomejenih možnosti. Michael Fassbender je ponovno osupnil občinstvo in kritike ter si prislužil nagrado za najboljšega igralca v Benetkah in nominacijo za nagrado BAFTA.

Špekulativna fikcija v tehniki najdenih posnetkov pregnete zgodovino in fikcijo v zgodbo o sestrah, ki izumita nekakšen časovni stroj, s katerim želita poveličati razvoj uporniške glasbe in preusmeriti tok druge svetovne vojne.

Slikovito popotovanje po mestih in gozdovih na vzhodu ZDA skozi oči najstnice, ki po pobegu s šolskega izleta prvič odkriva širni svet. Punk različica Alice v čudežni deželi.

Aris vzdržuje antene, ki iščejo sporočila izginulih ljubimcev in ljubimk, Anna pa nastopa v nenavadnem performansu kot dvojnica izginule orgličarjeve žene. Skrivnostna, nadrealistična ljubezenska zgodba, postavljena v retrofuturistično vzporedno resničnost, med brenčeče plinske svetilke, šume anten in ščebet žuželk.

Z ročno kamero, skromno ekipo in v zgolj tednu dni posnet poslovilni večer skupine mladih ljudi v Hannovru. Čustveno razgiban portret generacije Nemcev, ki se spopadajo z univerzalnimi dilemami.

Agnieszka Holland odpira oči evropskim prebivalcem z izzivom, naj razmislijo o humanitarni krizi, ki se še vedno dogaja pred njihovim pragom.

Z resničnimi dogodki navdihnjen politični triler razgalja moč in zlonamerno naravo oblasti, katere edini cilj je samoohranitev.

Margreth Olin prikazuje rodno Norveško skozi oči petinosemdesetletnega očeta. Z meditativno naracijo ter osupljivimi posnetki pokrajine in njenih zvokov poetično opisuje harmonično sožitje človeka in narave.

Barvita, vizualno razkošna, neusmiljeno satirična kostumska drama iz obdobja zadnjih izdihljajev nizozemskega kolonializma.

V zgodbo o skrivnostnem izginotju filmskega igralca in v večplastno strukturo filma v filmu ujet svojevrsten poklon preteklosti in zgodovini filmske umetnosti.

Film Rodriga Morena pokaže, da je meja med suhoparnim vsakdanjikom in adrenalinskim življenjem kriminalcev sila tanka. Predvsem pa prikaže, kako daleč se je človek pripravljen podati za osebno svobodo in notranji mir.

Dvodelna zgodba o izginuli argentinski botaničarki, ki jo iščeta moška njenega življenja, je večplastno prepletena s skrivnostnimi dogodki iz preteklosti in večnim vprašanjem, katero pot mora človek prehoditi, da najde samega sebe.

Dvodelna zgodba o izginuli argentinski botaničarki, ki jo iščeta moška njenega življenja, je večplastno prepletena s skrivnostnimi dogodki iz preteklosti in večnim vprašanjem, katero pot mora človek prehoditi, da najde samega sebe.

Režiserka Daniela Goggi v formi igranega filma ob primeru Argentine pokaže, kako sprememba družbenega sistema nikoli ne poteka tako celovito, kot je videti na prvi pogled.

Kronologija neslavnega poglavja iz zgodovine katoliške cerkve, ko so cerkvene oblasti ugrabile dečka iz judovske družine in ga prisilile v krščansko izobrazbo.

Misteriozen, atmosferičen, čudovito stiliziran in retro nostalgičen morilski triler Yanna Gonzaleza (Les rencontres d’après minuit), posnet na 35-milimetrski filmski trak, ni le oda, temveč prava reinkarnacija sedemdesetih let, zlate dobe grindhouse kinematografov, ko sta bila šik tako porno kot giallo.

Štirje zločinci, štirje policisti in en kombi so sestavine mračnega in tesnobnega križanca kriminalnega trilerja in filma ceste, posnetega po resničnem dogodku, brutalni policijski usmrtitvi članov tolpe Kuratong Baleleng. Filipinski multitalent in pankerski šaljivec Khavn je ustvaril še eno jedko obsodbo moralnega razkroja in razpada sistema v Mondomanili, kjer so možje postave zgolj orodje in orožje v rokah vladajoče elite.

Ko smo Akija Kaurismäkija v okviru Kinodvorovega praznovanja stoletnice vprašali, kateri film, ki se »pogovarja« z Jesenskim listjem, mu je še posebej pri srcu, je odgovoril: »Morda Bressonov Srečno, Baltazar.«