15. Noč grozljivk (2023)
Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža
Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.
Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.
Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!
Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.
Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.
Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.
Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.
Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.«
Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.
Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.
Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.
ponedeljek, 06. 11. 2023
Peklensko dobra 15. Noč grozljivk
V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.
Ellis Park Ellis Park
Justin Kurzel / Avstralija / 2024 / 104 min / angleščina
Portret Warrena Ellisa, avstralskega multiinstrumentalista, avtorja filmske glasbe ter člana zasedb The Dirty Three in The Bad Seeds. Režiser Justin Kurzel ne povzame toliko njegove glasbene kariere kot izpostavi malo znano Ellisovo okoljevarstveno dejavnost.
Fant in čaplja Kimitachi wa do ikiru ka
Hayao Miyazaki / Japonska / 2023 / 124 min / japonščina
Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.
Edina zemlja No Other Land
Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor / Palestina, Norveška / 2024 / 95 min / arabščina, hebrejščina, angleščina
Palestinski aktivist Basel Adra že več let snema, kako izraelski okupatorji uničujejo vasi v njegovi domači regiji Masafer Yatta. Med bojem za ohranitev svoje skupnosti splete nepričakovano zavezništvo z izraelskim novinarjem Yuvalom Abrahamom …
Jutri je še en dan C'è ancora domani
Paola Cortellesi / Italija / 2023 / 118 min / italijanščina
Komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie.
Samota Einvera
Ninna Pálmadóttir / Islandija, Slovaška, Francija / 2023 / 75 min / islandščina
Prvenec islandske režiserke je topla, a nikoli sentimentalna zgodba o utehi, ki jo lahko prinese nepričakovano prijateljstvo.
Nehvaležna bitja Nevděčné bytosti
Olmo Omerzu / Češka, Poljska, Slovaška, Slovenija, Francija, Hrvaška / 2025 / 110 min / češčina, angleščina
Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film) se vrača z izvirno dramo o družini v krizi, posejano s subtilnim humorjem in nepričakovanimi pripovednimi zasuki. Film je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v San Sebastiánu.
Blum – Gospodarji svoje prihodnosti Blum – Gospodari svoje budučnosti
Jasmila Žbanić / Bosna in Hercegovina / 2024 / 76 min / bosanščina
Emerik Blum je bil vizionarski ustanovitelj sarajevskega Energoinvesta, gospodarskega giganta, ki je pod njegovim vodstvom od leta 1951 zrasel iz nič in postopoma postal največje jugoslovansko podjetje, specializirano za energetiko, gradbeništvo in informacijsko tehnologijo.
Orwell: 2+2=5 Orwell: 2+2=5
Raoul Peck / ZDA / 2025 / 119 min / angleščina, mandarinščina, španščina, ruščina, francoščina
Peckov dokumentarec ideje Orwella, v mladosti pripadnika angleške družbene elite, ki je v Indiji in Burmi spoznaval uničujoče vidike kolonializma, v Španiji pa brutalno manifestacijo fašizma, prestavi v kontekst sodobnega časa.
Nune proti Vatikanu Nuns vs. The Vatican
Lorena Luciano / ZDA / 2025 / 91 min / italijanščina, angleščina, slovenščina
Film italijanske režiserke se osredotoči na zlorabo nun, ki so še posebej težko vzpostavile stik z zunanjim svetom in opozorile na številne zločine.
Mirovnik Mirotvorac
Ivan Ramljak / Hrvaška / 2025 / 100 min / hrvaščina
Ramljakov dokumentarec, v celoti sestavljen iz arhivskega gradiva, natančno rekonstruira prelomne dogodke hrvaškega osamosvajanja, ki je bilo na Hrvaškem in še posebej v Slavoniji zelo dramatično, saj so se provokacije in oboroženi spopadi vrstili že v drugi polovici leta 1990.
Pod oblaki Neaplja Sotto le nuvole
Gianfranco Rosi / Italija / 2025 / 115 min / italijanščina
Jean Cocteau je nekoč izjavil, da »Vezuv ustvarja vse oblake tega sveta.« Iz te iztočnice Rosi ustvari nevsakdanji portret Neaplja, mesta pod ognjenikom, ki je leta 79 našega štetja Pompeje pokopal pod vulkanskim prahom in lavo ter pomagal vzpostaviti mitologijo kaotičnega megapolisa na sredozemski obali.
Videonebesa Videoheaven
Alex Ross Perry / ZDA / 2025 / 173 min / angleščina
Alex Ross Perry postavi spomenik štirideset let trajajoči dobi video kaset, ki se je – vsaj v kontekstu ameriške pop kulture – začela konec sedemdesetih let, doživela vrhunec na prelomu osemdesetih v devetdeseta in po kratkotrajni prevladi DVD-medija kmalu po letu 2005 ugasnila.
Valovanje Straume
Gints Zilbalodis / Latvija, Francija, Belgija / 2024 / 84 min / brez dialogov / 8+
Popotovanje, polno preprek, a tudi lepote in nežnosti, nudi prepotreben premislek o pomenu skupnosti za izgradnjo novih svetov. Oskar za najboljši animirani film.
Fantasy Fantasy
Kukla / Slovenija, Srbija, Severna Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina / 2025 / 98 min / slovenščina
Mlada slovenska režiserka Kukla se v svojem celovečernem prvencu sprašuje: »Kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal?« Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu.
Pingvinove lekcije The Penguin Lessons
Peter Cattaneo / ZDA, Španija, Velika Britanija / 2025 / 110 min / angleščina
Ganljivo dramedijo o nenavadnem prijateljstvu med ciničnim Angležem in prikupnim pingvinom je po resnični zgodbi posnel Peter Cattaneo (Do nazga).
Potovanje regratove lučke Planètes
Momoko Seto / Francija, Belgija / 2025 / 76 min / brez dialogov / 8+
Štiri regratove semenke po jedrski nesreči iščejo nov dom pod nebom.
Veselica Veselica
Jože Babič / Jugoslavija / 1960 / 101 min / slovenščina
Prvi slovenski film, ki je izrazil skepso do socialistične Slovenije.
Samorastniki Samorastniki
Igor Pretnar / Jugoslavija / 1963 / 89 min / slovenščina
Prežih sreča Fernándeza, Dreyerja, Eisensteina in Pudovkina.
Remington Remington
Damjan Kozole / Jugoslavija / 1988 / 76 min / slovenščina
Road movie, v katerem Slovenija leži nekje med Wichito in Tulso.
Ko pride lev Ko pride lev
Boštjan Hladnik / Jugoslavija / 1972 / 88 min / slovenščina
Danes je še provokativnejši kot leta 1972, ko je nastal.
Ljubezen Kjærlighet
Dag Johan Haugerud / Norveška / 2024 / 119 min / norveščina
Norveški režiser nas v zadnjem delu trilogije tematsko povezanih, a samostojnih filmov, postavljenih v sodobni Oslo (Seks, Sanje, Ljubezen), povabi k razmisleku o naših željah in pričakovanjih v zvezi s spolnostjo, razmerji in intimnostjo.
Radikal Radical
Christopher Zalla / Mehika / 2023 / 125 min / španščina
»Na svetu je toliko ljudi, ki nikoli ne dobijo priložnosti. To je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko jo dobijo.« Film, posnet po resnični zgodbi o nekonvencionalnem mehiškem učitelju, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.
Kneecap Kneecap
Rich Peppiatt / Irska, Velika Britanija / 2024 / 105 min / irska gelščina, angleščina
V predrzni, huronsko smešni biografiji, polni seksa, drog in hip-hopa, člani irske raperske zasedbe Kneecap igrajo same sebe, da bi na svojevrsten način pozvali k zaščiti svojega maternega jezika. Dobitnik nagrade občinstva na festivalu Sundance.
Veliko potovanje Grand Tour
Miguel Gomes / Portugalska, Italija, Francija / 2024 / 129 min / portugalščina
Portugalski cineast Miguel Gomes (Tabu, 1001 noč) nas z razburkano ljubezensko zgodbo, postavljeno v kolonialno Azijo zgodnjega dvajsetega stoletja, popelje na sanjsko popotovanje skozi preteklost in sedanjost. Film, v katerem se prepletata melanholična drama in screwball komedija, je prejel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu.