Blum s svojo vizijo ni le prebudil od vojne razdejanega in industrijsko zaostalega Sarajeva, vzpostaviti mu je uspelo unikaten poslovni model, ki je združeval najboljše prvine socialističnega planskega gospodarstva in kapitalistične logike Zahoda. Bil je filantrop, vodja s smislom za človeško komunikacijo, zanašal se je na lastno znanje in izobraževanje svojih delavcev. Energoinvest je deloval na vseh celinah in zaposloval več deset tisoč ljudi, tik pred upokojitvijo pa je Blum postal še ključna oseba, ki je leta 1984 v Sarajevo pomagala pripeljati zimske olimpijske igre. To ni le portret človeka, temveč tudi poziv k akciji in bolj humanemu odnosu do delavskega razreda.
Blum – Gospodarji svoje prihodnosti Blum – Gospodari svoje budučnosti
Emerik Blum je bil vizionarski ustanovitelj sarajevskega Energoinvesta, gospodarskega giganta, ki je pod njegovim vodstvom od leta 1951 zrasel iz nič in postopoma postal največje jugoslovansko podjetje, specializirano za energetiko, gradbeništvo in informacijsko tehnologijo.
Aktualno
Zvok padanja In die Sonne schauen
Mascha Schilinski
petek, 17. 07. 2026 / 17:30 / Dvorana
Odmaknjena kmetija v severni Nemčiji. Njeni zidovi že več kot stoletje vsrkavajo usode ljudi, ki so tam živeli. Film spremlja štiri dekleta iz različnih časovnih obdobij, od začetka 20. stoletja do danes, katerih življenja se začnejo skrivnostno zrcaliti drugo v drugem. Nagrada žirije v Cannesu.
Tretji svet Treći svijet
Arsen Oremović
petek, 17. 07. 2026 / 18:45 / Mala dvorana
Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.
Orli republike Eagles of the Republic
Tarik Saleh
petek, 17. 07. 2026 / 21:00 / Dvorana
Politični triler švedskega režiserja egiptovskih korenin je ljubezensko pismo egiptovski kinematografiji, hkrati pa pronicljiva kritika avtokratskega režima.