Eva Eva

V Slakovi Evi (1983) lahko vidite transfiguracijo Godardove klasike Do zadnjega diha (À bout de souffle, 1960). Eva (Miranda Caharija), samska arhitektka z dvema najstniškima otrokoma, dobro službo in tesnobno romanco z nekaj let mlajšim moškim (Janez Bončina – Benč), dela načrt za nove benthamovsko panoptične zapore s pogledom na morje, toda kmalu spozna, da tudi sama morje le vidi – vse ostalo je arest. Benč je njen Belmondo, le da pištole ne zgrabi on, temveč ona. Film sicer lepo poudari, da življenje v družbi, v kateri se z ene točke vidi v vsa stanovanja, vodi v paranojo, toda Eva v družbenih pojavih vidi le histerične potrditve svojih fantazij, fobij in fantomov. Eva je pač Eva, prva ženska, moški pa njena žrtev. V prvem slovenskem »ženskem filmu« osemdesetih (scenarij je napisala Ana Rajh) nastopajo inserti iz filma Do zadnjega diha, da bi pa bil jasen tudi dolg Ingmarju Bergmanu, je tu priložen Erland Josephson v vlogi Evinega očeta.