Danes je blagajna odprta od 17:15 do 20:30 (odpre se čez 07:45).

Ko pride lev Ko pride lev

Boštjan Hladnik / Jugoslavija / 1972 / 88 min / slovenščina

Danes je še provokativnejši kot leta 1972, ko je nastal.

igrajo Marko Simčič, Milena Dravić, Marina Urbanc, Miha Baloh, Dare Valič

IMDb

Fotografije

Boštjan Hladnik, kralj ljubezenskih trikotnikov (kar je potrdil že v svojih prvih filmih, Plesu v dežju in Peščenem gradu), je film Ko pride lev (1972), ki se začne z rjovenjem leva (kot filmi holivudskega studia Metro-Goldwyn-Mayer), posnel takoj po »škandalozni« in »šokantni« Maškaradi (1971). Lev (Marko Simčič), arhitekt, obseden s seksom (kot da bi pravkar videl Maškarado) in darovanjem krvi, ni le kralj živali, ampak tudi kralj žensk. Ena mu je premalo, zato se nenehno ziblje med starejšo, bolj materinsko Mihaelo (Milena Dravić) in mlajšo, bolj evforično Marjetico (Marina Urbanc). A ker si ženski enega moškega ne moreta demokratično razdeliti, ga pustita »standing there, all alone and crying«. To, da je Marko Simčič neubranljivi kralj žensk, se lahko kakopak zgodi le v camp satirah Boštjana Hladnika, ki je s to šašavo komedijo pritegnil Maškaradi: oba filma sta spremljala mladeniča, ki se vrti okrog dveh žensk, starejše in mlajše, le da je zdaj karakterna logika zasukana – bolj materinska je starejša, medtem ko je večja razuzdanka zdaj mlajša, petnajstletnica, ki stalno pogleduje v kamero, še najbolj po noči, ko je izgubila nedolžnost. Ne le da se igrivo ziblje na lestencu, s čimer daje publiki jasno vedeti, da je v sedmih nebesih in da je seks res nekaj sladkega, ampak publiki tudi mežika in – v angleščini – razlaga, kako je seksala, pri čemer sopiha in zapira oči, kot da orgazem še vedno traja. Ne pozabite: stara je šele petnajst let. In prihaja ji publiki v obraz.

Ko se s ponočevanja vrne šele zjutraj, jo oče (Miha Baloh) jezno vpraša: »Kje si bila?« Marjetica odvrne: »Plesala sem.« Si predstavljate, da bi rekla: »Fukala sem.« Kar pa je izvirno tudi rekla, a je moral Hladnik, ki so mu Maškarado povsem porezali, posneti novo verzijo te replike. Kot mi je povedal: »Spet sem moral rezati. Tokrat sem moral izrezati prizor, v katerem se luštna punca, tedaj petnajstletna Marina Urbanc, ponoči vrne domov in jo starša vprašata, kaj je počela, ona pa nežno, sladko, nedolžno, šarmantno odvrne – fukala sem. To je bilo za tiste čase preveč provokativno.«

Film Ko pride lev je bil leta 1972 provokativen, toda danes je še provokativnejši.

– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 04. 05. 2026

Drugomajski Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.

Letošnji maraton slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, je odprla Slakova Eva (1983), transfiguracija Godardove klasike Do zadnjega diha, nadaljevali smo s Samorastniki (1963), srečanjem Prežihovega Voranca in mehiškega filma, Kozoletovim road-moviejem Remington (1988), Babičevo Veselico (1960), prvim slovenskim filmom, ki je izrazil skepso do povojne Slovenije, in končali s Hladnikovim Ko pride lev, ki je danes še provokativnejši, kot je bil leta 1972, ko je nastal.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zasebno življenje Vie privée

Rebecca Zlotowski

ponedeljek, 24. 08. 2026 / 18:15 / Dvorana

Ko ugledna psihiatrinja Lilian Steiner izve za smrt ene svojih pacientk, jo novica globoko pretrese. Prepričana, da gre za umor, se zadevo odloči raziskati.

General The General

Buster Keaton, Clyde Bruckman

ponedeljek, 24. 08. 2026 / 20:30 / Kongresni trg

Če niste videli Busterja Keatona v Generalu, potem še niste zares videli akcijskega filma! Če pa ste si ga že ogledali, boste to popolno mešanico akcije, komedije in drame gotovo želeli znova doživeti na velikem platnu. Vrhunec neme komedije in eden najboljših filmov vseh časov po mnenju številnih kritikov!

Bridki božič Amarga Navidad

Pedro Almodóvar

ponedeljek, 24. 08. 2026 / 20:30 / Dvorana

»Film, v katerem sem bil najbolj krut do samega sebe.« Vedno elegantni Pedro Almodóvar obrne kamero proti sebi v igrivem, vijugastem razmisleku o spolzki meji med umetnostjo in življenjem.