Kinosloga. Retrosex. 2024

Film, prežet z zvoki, glasbo in barvami osemdesetih let, je intimna družinska kronika, ki najde poezijo v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. S Charlotte Gainsbourg v glavni vlogi.

Drzna in nadvse izvirna priredba angleške literarne klasike je pripoved o ultimativnem outsiderju, ki nas s pomočjo izjemne fotografije popelje v prvinski svet ljubezni, sovraštva in maščevanja.

Leto 1944, okupirana Francija. Nadarjena mlada pisateljica Marguerite Duras in njen mož Robert Antelme sta aktivna člana odpora. Ko Roberta deportirajo, je Marguerite pripravljena storiti vse, da bi ga rešila. Spusti se v nevarno razmerje z lokalnim kolaborantom Rabierjem, toda ali ji ta zares hoče pomagati? Ali pa bi se rad le dokopal do podatkov o odporniškem gibanju? Po avtobiografskem romanu Marguerite Duras Bolečina iz leta 1944.

Slovita avstrijska dokumentaristka Ruth Beckermann in stotero smelih mož na podlagi zloglasnega pornografskega romana o dunajski prostitutki Josefini Mutzenbacher uprizori navdušujoč dokumentarni performans. »Ker je skrajni čas, da si tudi ženske pobližje ogledajo moške.« MUTZENBACHER ni le film, je doživetje!

Subverzivno, nezaslišano, mučno, kontroverzno – prepustite se posebni polnočni izkušnji programa WTF, ki prinaša sedemnajst najbolj odbitih kratkih filmov ta hip! Naredite korak iz svoje cone udobja in pustite, da vas osupneta, vam naženeta strah v kosti, vas huronsko nasmejeta ali do solz ganeta sklopa z ljubeznijo izbranih filmskih biserov, ki bodo podžgali program Animateke 2022. Samo za odrasle (18+).

Škatla je polna mrkih bitij, ki dneve preživljajo v zdolgočasenem dremežu. Nekega dne pa med njimi vzklije deček, ki je povsem drugačen: vesel, živahen in radoveden. Bolj ko raste, bolj gre s svojimi vragolijami sosedom na živce. Dokler jim nekega dne dobesedno ne zraste čez glavo …

Kaj naredi množičnega morilca? Film, posnet po resničnih dogodkih, ki so vodili k enemu najhujših pokolov v sodobni avstralski zgodovini, masakru v Port Arthurju leta 1996, v katerem je moški 35 ljudi ubil in jih 23 ranil. Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.

Poetični dokumentarec francosko-senegalske režiserke Mati Diop (Atlantique) daje glas artefaktom, ki se iz izgnanstva v Franciji vračajo v svojo domovino, Benin, ter prisluhne mladim, medtem ko razpravljajo o pomenu tega zgodovinskega dogodka.

Wim Wenders nas s pomočjo vrhunske 3D tehnologije odpelje na edinstveno popotovanje skozi življenje in delo Anselma Kieferja, enega najpomembnejših nemških povojnih umetnikov.

Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.

Zgodba o uporniški Farah se sicer nanaša na arabsko pomlad, a je hkrati tudi subtilna skica razmerja med materjo in hčerko, ki se iz neprožnosti premika k pripoznanju in potrditvi. Družbeno kritična besedila tunizijskega alternativnega benda poudarjajo zgodbo tega močnega prvenca, umeščenega v mesece pred revolucijo, Farah pa je odločno utelešenje uporniškega duha

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

Zadržana družinska drama o odsotnosti in pomenu materinstva.

Kljub prepovedi iranskih oblasti Jafar Panahi ponovno poprime za kamero, tokrat pritrjeno na armaturno ploščo taksija, in skozi duhovito, provokativno, psevdodokumentarno vožnjo po ulicah Teherana sestavi mozaik sodobne iranske družbe. Berlinski zlati medved.

Poetičen dokumentarni esej, zrcalna podoba Nostalgije po svetlobi, v kateri puščavski pesek zamenja mogočno telo oceana, Patricio Guzmán pa dve trpki poglavji čilske zgodovine preplete z lirično alegoričnimi kontemplacijami človekove zlitosti z naravo in vesoljem. Nagrada za najboljši scenarij v Berlinu.

Lihožerci so majhna, nevidna bitja, ki imajo prste vmes, kadar nam od para nogavic ostane samo še ena – soda. Lihe nogavice namreč Lihožerci požrejo. Usode glavnih Lihožercev in njihovega največjega nasprotnika, osamljenega Profesorja, se prepletejo v zgodbi o mladem Lihožercu po imenu Hugo. Ko se njegovemu dedku Lamorju, pri katerem je odraščal, izteka življenje, mora Hugo premagati strah, oditi iz stanovanja, kjer sta živela, ter se odpraviti na lov za stricem, za katerega do nedavnega sploh še ni slišal.

Jesse je mladenič, zasvojen z internetnim klepetanjem. Nekega mu dne neznan „prijatelj” predlaga zmenek na slepo, a Jesse, ker še ni videl njegovega obraza, vztraja, da ima oblečeno „rdečo” majico, saj ga bo tako lahko prepoznal. A Jesse si ni mogel predstavljati, da se bodo na srečanju uresničili njegovi najhujši strahovi.

V obupanem poskusu, da bi zaročenko rešil ponesrečene lepotne operacije, mladi voznik šefu ukrade torbo z milijonom juanov. Novica o dogodku se bliskovito razširi po mestu in še iste noči se vsi podajo na lov za možakarjem in denarjem. Vrtoglavi neo noir enega pionirjev neodvisne kitajske animacije je doživel svetovno premiero v uradnem programu Berlinala.

Redko predvajani dragulj enega največjih režiserjev vseh časov, nastal v njegovem najbolj hvaljenem poznem obdobju. S humorjem in satiro začinjeni portret nesrečno poročenega para v povojnem Tokiu, posnet v Ozujevem značilnem pretanjenem slogu. Digitalno restavrirana različica.