zgodba
Guti in Sig se pretepena, zmačkana in v lisicah prebudita na rečnem bregu blizu Ljubljane. Sig, očitno tujec, je izgubil spomin in ne ve, kdo je in kaj počne v Sloveniji. Nova prijatelja se odpravita na pot, da bi našla Sigov potni list ter uresničila Gutijev sanjski projekt: gradnjo rečnega splava, s pomočjo katerega bi Guti končno spravil v red svoje življenje.
iz prve roke
»Želel sem posneti film o ljudeh, ki so nekoliko zašli, vendar še niso izgubili možnosti, da znova najdejo pravo smer. Film Skriti ljudje govori o prijateljstvu, ki pride nenapovedano in ti pomaga na življenje pogledati z druge strani. Upam, da bo v gledalcih po ogledu ostal prijeten občutek, da se tudi iz najbolj nenavadnih okoliščin lahko rodi nekaj lepega.«
– Miha Hočevar
»V roke sem dobil scenarij, ki mi je bil res všeč. Bilo je, kot da bi bila vloga napisana prav zame. Kar malo romantično se mi je zdelo, da je lahko nekdo napisal vlogo in jo poslal neznancu ter ga tako dobro zadel. Z Miho sva se sestala prek Zooma in dobila sva občutek, kot da se že dolgo poznava. Zelo lahko je bilo pristati.«
– Ólafur Darri Ólafsson
»Skinheadi ali neonacisti v Sloveniji niti niso tako velik faktor, tudi ne razne varde ali gibanja, ki hočejo ženskam vzeti priborjene pravice. Bolj problematična je tiha večina, ki vse to podpira. Skriti ljudje v odnosu do tihe večine, o tem poskušamo razmišljati v filmu.«
– Blaž Šef
kritike
»Neprijetna situacija, v kateri se znajdeta glavna junaka, je izhodišče za zelo smešno zgodbo, ki ima več globine, kot bi pričakovali, in ponuja očarljiv razmislek o skupnosti in kulturi. /…/ Iz rastočega prijateljstva med dvema moškima se razvije simpatična komedija, ki je po obsegu morda skromna, a nas pritegne s svojo nežnostjo in poskrbi za resnično prijetno izkušnjo, celo v najbolj predvidljivih in konvencionalnih trenutkih. /…/ Pod plastmi šaljivosti se skriva pronicljiva študija sodobnih družbenih in kulturnih struktur ter načina, kako te včasih ustvarjajo občutek odtujenosti. Film, pretkan s pogovori o sobivanju in skupnosti ter prežet z iskrenostjo, ki je precej ganljiva, se izkaže za radostno komedijo o dokaj resnih temah, ki pusti trajen vtis /…/ in pokaže, da ima srce na pravem mestu.«
– Matthew Joseph Jenner, International Cinephile Society
»Celovečerni film Mihe Hočevarja je zabavna in zelo aktualna komedija o družbenih poražencih z nenavadnim slovenskim in islandskim pečatom. /…/ Kar se začne kot nadrealistično srečanje, se hitro spremeni v zgodbo o medsebojnem odkrivanju, v kateri dva moška – neznanca v vsakem možnem pomenu besede – stketa nepričakovano vez, medtem ko plujeta po kalnih, dobesednih in metaforičnih vodah sodobne Evrope. /…/ Hočevar tiho razvija alegorijo o notranjem izgnanstvu in družbeni nevidnosti. To so evropski ‘notranji begunci’, ljudje, ki so jih na rob potisnile birokracija, ideologija ali gola brezbrižnost. V tonskem smislu Skriti ljudje z razorožujočo lahkotnostjo lovijo ravnotežje med humorjem in melanholijo. Scenarij, ki ga je Hočevar napisal s Srdjanom Koljevićem, je poln ostrih, duhovitih dialogov, ki pogosto nevtralizirajo sentimentalnost, skrito pod površjem. Film prežema ironija: Hočevar se ljubeče norčuje tako iz Slovenije kot iz Islandije – dveh ‘malih narodov’, ki iščeta svoje mesto v ‘veliki Evropi’. Nežni absurdizem filma postane sredstvo upora: smeh kot orodje za preživetje. /…/ Film Skriti ljudje se izkaže za majhen, a iskren triumf – komedijo o družbenih obstrancih, ki nikoli ne deluje prisiljeno ali shematično. Pod njegovo preprostostjo se skriva ganljiv razmislek o drugih priložnostih, pripadnosti ter negotovih, smešnih načinih, s katerimi ljudje drug drugemu pomagajo obdržati glavo nad vodo.«
– Davide Abbatescianni, Cineuropa
»Nagrado za najboljšo glavno moško vlogo prejme Ólafur Darri Ólafsson za prepričljivo igro, ki dramedijo Skriti ljudje obogati s prikazom kompleksnosti človeške intimnosti. V filmu pretanjeno upodobi moškega, ki je izgubil oporo, pri čemer spretno manevrira med komičnim in tragičnim, hkrati pa ohranja dosleden in natančen igralski slog. Ólafur Darri Ólafsson s svojo nevsiljivo prisotnostjo gradi močno čustveno vez med likom in gledalcem.«
– Festival slovenskega filma
»Hočevar /…/ si za zgodbo, ki se giblje med absurdom in resnostjo, farso in pravljico, vzame čas ter pusti dovolj prostora za na videz nepomembne stvari: izlet v gore, ponesrečen pogreb, pesmi o življenju in ljubezni.«
– Diagonale