zgodba
Šestnajstletna Soraya ne pozna običajnega najstniškega življenja. Namesto da bi obiskovala šolo in se družila s prijatelji, že pet let išče pot iz Irana, da bi se pridružila mami v Avstriji. Pot do tja je nevarna, saj vsak poskus nedovoljenega prehoda meje pomeni tveganje za lastno življenje. Svoje strahove, bolečino in upanje preliva v risbe in kipe, katerih osrednji lik je njen alter ego – žalostni klovn. Ob strani pa ji vedno stoji prikupna animirana lisica, njena zaščitnica. Dokumentarec je Soraya v celoti posnela s svojim telefonom, nastali intimni avtoportret pa na pretresljiv in poetičen način razkriva, kako lahko umetnost postane vir moči v najtežjih življenjskih preizkušnjah.
Naj te film odpelje na razpotje med umetnostjo in vojno!
iz prve roke
»Zame umetnost ni zabava niti zgolj poklic; zdi se mi, da je bolj smisel življenja.« /…/ Mislim, da mi je snemanje tega filma pomagalo, da nisem popolnoma izgubila upanja v nekaterih najtežjih obdobjih svojega življenja. Kamera je počasi postajala moja prijateljica – nekaj, s čimer sem se lahko pogovarjala in delila svoja čustva, še posebej v trenutkih, ko se nisem mogla povsem izraziti drugim ljudem. Del mene si je želel, da bi bila do konca filma živa in zdrava, uspešna ter na varnem. Film je postal podoba prihodnosti, ki je še nisem dočakala, vendar sem želela verjeti, da lahko obstaja. Seveda bi se na to težko pot podala tudi brez kamere. Toda film je poti dal smisel in jo naredil nekoliko lažjo.«
– Soraya Akhalghi
vtisi mlade programske ekipe Kinotripa
»Razumem Sorayo in njeno bolečino ob izgubi doma, saj si to izkušnjo deliva. Ob gledanju sem se znova dotaknila občutkov, ki jih prinaša zapuščanje vsega, kar ti je drago. Najini zgodbi se v marsičem razlikujeta, a sta bolečina in strah pred negotovostjo univerzalni. Globoko me je prevzelo, kako Soraya skozi risbe in skulpture izraža svojo notranjost. Gre za jezik bolečine, upanja in boja.«
– Viktoria Nesmeianova, članica 11. generacije Kinotripa
»Film me je hkrati neizmerno razžalostil in razjezil. Počutila sem se nemočno in krivo. Že prej sem se zavedala, da je svet zelo neprijazen do migrantov, vendar so ti posnetki pokazali njegovo popolno krutost in nepravičnost. Upam, da si bo čim več ljudi ogledalo ta film in spoznalo, da je vse, kar si migranti želijo, možnost dostojanstvenega življenja.«
– Lana Gale, članica 11. generacije Kinotripa
kritike
»Animacije niso zgolj okras, temveč prinašajo dragocen vpogled v protagonistkin živ in edinstven pogled na svet.«
– Guy Lodge, Variety
»Skozi pogosto izjemno čiste vizualne kompozicije se [Soraya] ne predstavlja kot nekdo, ki bi si želel našega smiljenja. /…/ Je akterka lastnega preživetja in svobode.«
Nicolas Rapold, International Documentary Association