Danes je blagajna odprta od 17:00 do 20:20 (odpre se čez 09:01).
31. oktobra 2023 od 18. ure dalje.

Požrimo se!
Kvintet, ki bo šokiral letošnjo noč groze, gorja & gravža

Ari Aster je sodobni klasik – ne klasik groze, gorja in gravža, temveč filmski klasik. To, da je tudi klasik groze, gorja in gravža – toliko bolje! Pa je posnel le tri filme.

Leta 2018 je posnel Podedovano zlo, živi pesek materinske nevroze, martirij družinske patologije, puzzle biblične geneze in postresnične genetike, spiritistično seanso v glavi ateista – ta šokantna psihodrama te cvre in žre počasi, zelo počasi, morbidno in nepredvidljivo, v ritmu hude, redke, moraste bolezni. Zdaj imate občutek, da vam hoče zlesti v glavo, zdaj se vam zdi, da vam ne pusti, da bi vedeli, kaj točno se dogaja. Dialogov, na katere bi se lahko obesili, ni, z junaki pa si ne morete pomagati – emocije jim tako mutirajo, da bi njihove travme na dnevni svetlobi izgledale še huje kot v temi. In če bi rekli, da drugače ne morejo, da torej nimajo možnosti izbire, bi bilo tako, kot da bi rekli, da tega, ki pride do vrat pekla, ne mika, da bi jih odprl.

Ponavadi nas je strah teme in senc, Solsticij, ki ga je Aster posnel leto kasneje, pa pokaže, da je svetloba še strašnejša – in da se sredi belega dne dogajajo hujše reči kot ponoči. Nič ni srhljivejšega in morbidnejšega od belega dne. Tako kot ni nič stresnejšega od protistresnih obredov, ki jih prireja švedska new-age sekta. Švedska!

Solsticij je bil radikalno nov in radikalno drugačen od Podedovanega zla, ki je bilo prav tako radikalno novo – film Beau se boji pa je radikalno nov in radikalno drugačen od obeh prejšnjih. Videti je kot morasta in psihedelična zajčja luknja, posneta skozi groteskno žalostne oči zajčje luknje, kot labirint, posnet skozi oči filmov, ki jih v sedemdesetih niso posneli, kot smeh skozi oči sence, kot Kafka skozi oči Charlieja Kaufmana.

Beau (Joaquin Phoenix), deviški, osamljeni, čudaški, nadobčutljivi, falirani, harasirani, razdejani, enigmatični in res prestrašeni sin dominantne, posesivne, ‘podedovane’ matere (Patti LuPone in Zoe Lister-Jones), se zbuja v mučnem, hladnem, tragikomičnem distopičnem svetu, kozmičnem vicu, v katerem ga trgajo in jedkajo otroške travme, teror negotovosti, zadušljivi kaos tesnobe, smrtne fantazije, spirale sramu, norost seksa, disonantne transfiguracije velemestnega nasilja (kapitalistične infantilnosti! goli serijski morilec! razbite glave! lunatični vojni veterani! ekscesni individualizem! pajki! smeti! samomori! nesreče! tablete! falosi!), spomini na prekinjeno poletno romanco in spektakel ojdipskih nevroz, ki se spodvijejo v unikaten, že kar konceptualen puzzle, črno luknjo družinskih vrednot in zločinov. Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje. Film, ki se rokuje s sabo. Česa takega še niste videli.

Vso to neprebavljenost – in ves ta epski, patološki, brezdanji občutek krivde – vam bo izsesal in izžgal korejski Lov na volkove. Predstavljajte si Osmega potnika, le da se ne dogaja na trgovski ladji, ki pluje po vesolju, ampak na trgovski ladji, ki pluje po morju. Toda ta Osmi potnik, perfektni žanrski koktajl, ima tudi pridih Carpenterjevega Napada na policijsko postajo in Westovega Letala prekletih – s to ladjo skušajo s Filipinov v Korejo prepeljati nevarne jetnike, prave pošasti (nekrofile, serijske morilce, pohlepne kapitaliste ipd.), ki pa na ladji naletijo na sebi enakega. No, hujšega – hiperzombijskega supervojaka, predatorske verzije superjunaka. In še preden rečete splatter, so že vsi krvavi – glave pokajo, roke letijo, žile ječijo, možgani cvrčijo. Vse palube se prelevijo v karnevalske klavnice, kempovski action painting, toda ladja se ne ustavi – kot kapitalizem, ta predatorski morski pes, ki ga prav tako poganja kri. Z ladje pa ni mogoče.

Lov na volkove je tako briljantna in pikantna reimaginacija Frankensteina, da bi Mary Shelley vzkliknila: It’s alive! In ta film je natanko to – grizlijevski dokaz, kako živi so mrtvi.

Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. »Govori z mano,« je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. »Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.« Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: »Amazing,« dahne Mia. »Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala

Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. »To sranje se nikoli ne postara.« Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.

Kdor je pred tremi leti videl Becky, ve, da je tako mračen, nasilen in srhljiv tudi fašizem – Becky (Lulu Wilson), manična, jezna trinajstletnica, je brutalno, sarkastično, groteskno obračunala z neonacisti. Zdaj, v Besni Becky, se vrne, le da se tokrat zaleti v Noble Men (okej, Proud Boys), pripadnike ‘patriotske’ paravojaške milice, bebave primitivce in pučiste, ki jih vodi Seann William Scott in ki naredijo hudo napako – ne le da ubijejo njeno novo gostiteljico, ampak da ji ukradejo psa Diega. A da ne bo kakega nesporazuma: Becky, vigilantka, antifašistična verzija Paula Kerseyja, bi jih zmlela, pa čeravno ji ne bi ubili psa – njihova napaka je že to, da so fašisti in rasisti. In seveda – da so toksični seksisti (ki imajo ženske za ‘femoide’). Lepo je videti angelsko najstnico, ki se upre terorju fašizma, rasizma, seksizma in sovražnega govora – in ki burleskno pobijanje fašistov spremeni v novo normalnost. »Mu je ravnokar razneslo glavo?« Absolutno. In ja – Becky ima do neonacistov, ki dajejo svojim sinovom ime Adolf, ničelno toleranco. Diego pa tak ljubitelj mesa.

Ljubitelji mesa se v Družinski večerji, avstrijskem gastrošokerju, prvencu Petra Hengla, Hanekejevega študenta (in verjetno tudi Seidlovega), za veliko noč zberejo na odročnem posestvu velike šefinje in avtorice kuharskih bestsellerjev (Pia Hierzegger), specialistke za diete. Tja pride tudi njena nečakinja Simi (Nina Katlein), neustrašni citat španske Pujse, ki se skuša znebiti odvečne teže, a se ji kmalu zazdi, da v tej družinski dinamiki nekaj ne štima – vse tiste čudne napetosti, morbidnosti in ritualne norosti jo navdajajo z nelagodjem, a se v nasprotju z drugimi na srečo posti. Družinska večerja, črna kronika body shaminga in družinskih vrednot po avstrijsko, ki bi jo lahko oglaševali s sloganom »Požrimo se«, je dobra reklama za post in slaba reklama za veliko noč. Po pol ure vas ima, da bi stekli domov in preverili, če vam je kdo stikal po hladilniku.
– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 06. 11. 2023

Peklensko dobra 15. Noč grozljivk

V noči, ko strašijo čarovnice in pošasti, ko mrtvi vstajajo iz grobov, ko se odprejo vrata v podzemlje, je v peklenskem vzdušju potekal petnajsti horror maraton v Kinodvoru.

Savlov sin Saul fia

László Nemes / Madžarska / 2015 / 107 min / madžarščina, jidiš, nemščina, ruščina, poljščina

Odkritje canskega festivala, za mnoge “film leta”, je pretresljiva pripoved o človeku, ki išče človečnost v okoliščinah, kjer je ni. Velika nagrada žirije v Cannesu.

Volčja druščina The Wolfpack

Crystal Moselle / 2015 / 89 min / angleščina

Neverjetna zgodba o šestih bratih, ki so odraščali zaprti v stanovanju sredi Manhattna in svet spoznavali izključno skozi film. Pretresljiv in duhovit dokumentarec, ki daje misliti. Velika nagrade žirije na festivalu Sundance.

Psi brezčasja Psi brezčasja

Matej Nahtigal / Slovenija / 2015 / 90 min / slovenščina

Slovenski film noir, posnet v neodvisni produkciji, se zažre globoko v drobovje lakomne, skorumpirane sodobne družbe. Nagrada FIPRESCI na festivalu v Portorožu.

Jastog The Lobster

Yorgos Lanthimos / Irska, Grčija, Nizozemska, Velika Britanija, Francija / 2015 / 118 min / angleščina, francoščina

Colin Farrell in Rachel Weisz v nenavadni ljubezenski zgodbi Yorgosa Lanthimosa. Nagrada žirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij in kostumografijo.

Od daleč Desde allá

Lorenzo Vigas / Venezuela, Mehika / 2015 / 93 min / španščina

Armando je mož srednjih let, ki z denarjem zvablja mladeniče k sebi domov. Ne želi si dotikov, opazuje jih le od daleč. Pogosto zasleduje starejšega poslovneža in zdi se, da ju veže travmatična preteklost. Nekega dne spozna sedemnajstletnega uličnega huligana Elderja, in čeprav je njuno prvo srečanje nasilno, ga čedni mladenič popolnoma prevzame. Elder potrebuje denar, zato začne Armanda redno obiskovati, a sčasoma med njima vznikne nepričakovana intimnost.

Živalski park / Tihi kaos Animal Park / The Silent Chaos

AFEA, Antonio Spanò / Italija / 2013 / 54 min / svahili

Naši kratki 7 Naši kratki 7

Slovenija / 2015 / 46 min / slovenščina

Z nevesto sem Io sto con la sposa

Antonio Augugliaro, Gabriele Del Grande, Khaled Soliman Al Nassiry / Italija / 2014 / 98 min / arabščina

Prosiuci za azil Asielzoeka's

Sergej Kreso / Nizozemska / 2014 / 63 min / nizozemščina

Aleluja Alléluia

Fabrice Du Welz / Belgija, Francija / 2014 / 93 min / francoščina

Mojstrski hibrid psihološke drame, suspenza in zelo posvetne groze ter vizualno presunljiva (posneta na 16-mm filmski trak) sodobna adaptacija zgodbe o »morilcih osamljenih src«, Marthi Beck in Raymondu Fernandezu, ki je pretresala ameriško javnost v poznih 40. letih in navdihnila kultno klasiko The Honeymoon Killers (1969). Najnovejši film Fabricea du Welza (Calvaire, Vinyan), belgijskega kraka francoskega brutalizma in rojenega genija sodobne grozljivke, je dobitnik najvišje lovorike Evropske federacije festivalov fantastičnega filma, zlate Mélièsove nagrade 2014.

Kaj počnemo v mraku What We Do in the Shadows

Taika Waititi, Jemaine Clement / Nova Zelandija, ZDA / 2014 / 86 min / angleščina

Mokumentarna vampirijada novozelandskega dvojca, avtorjev tv-serije Flight of the Conchords, naniza množico vsakdanjih zagat sodobnega vampirja. Kaj počnemo v mraku je ena najbolj smešnih in posrečenih horror komedij zadnjih let in eden tistih filmov, ki jih moraš in hočeš videti večkrat, še posebej pa v družbi.

Božji sin Child of God

James Franco / ZDA / 2013 / 104 min / angleščina

Srhljiva, surova in žilava zgodba o čudaškem samotarju in nekrofilu iz Tennesseeja, posneta po knjižni uspešnici Cormaca McCarthyja in v režiji hollywoodskega čudežnega »dečka«, igralca, režiserja, pesnika, pisatelja in glasbenika Jamesa Franca.

Dvojna agentka 73 Double Agent 73

Doris Wishman / ZDA / 1974 / 73 min / angleščina

Bombastični »breasterpiece« grande dame ameriškega grindhousa s 73 inči smrtonosnih oblin Chesty Morgan v glavni vlogi.

Zimsko spanje Kış Uykusu

Nuri Bilge Ceylan / Turčija, Nemčija, Francija / 2014 / 196 min / turščina

Za subtilno čehovsko značajsko študijo, postavljeno v slikovito kapadoško pokrajino, je velikan sodobnega avtorskega filma Nuri Bilge Ceylan prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.

Jauja: Raj na zemlji Jauja

Lisandro Alonso / Argentina, Mehika, Nizozemska, Danska, Nemčija, ZDA, Francija, Brazilija / 2014 / 108 min / danščina, španščina

Zgodba o očetovem obupanem iskanju hčerke, samotnem popotovanju, ki nas odpelje v pokrajino onstran časa, kjer preteklost ne obstaja in prihodnost nima pomena.

Oblaki nad Sils Mario Sils Maria

Olivier Assayas / Francija, Švica, Nemčija / 2014 / 125 min / angleščina, francoščina, nemščina

Meditacija o času in o tem, kako se spopadamo z njegovim minevanjem. Preplet resničnosti in fikcije, v katerem se soočijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chloë Grace Moretz.

Sla po igri Spieltrieb

Gregor Schnitzler / Nemčija / 2013 / 102 min

Ko bistra, a odrezava petnajstletna izobčenka Ada spozna nihilističnega Aleva, novega alfa-samca na šoli, v njem najde sorodno dušo. Mladenič jo zaplete v brezobzirno igro seksa in moči, ki jima kmalu uide izpod nadzora. Življenje je morda res le igra, a igralci so šli predaleč in vedo, da v tej igri nihče ne more zmagati … Psihološki triler, v katerem šola postane mikrokozmos sodobne družbe, je posnet po knjižni uspešnici nemške pisateljice Juli Zeh.

Mož iz protja: končna verzija The Wicker Man: The Final Cut

Robin Hardy / Velika Britanija / 1973 / 93 min / angleščina

Apostol O Apóstolo

Fernando Cortizo / Španija / 2012 / 80 min / švedščina

V tej mračni, s starodavnimi miti in suhim humorjem prežeti pravljici za odrasle, ki jo med drugim krasita glasbena podlaga Philipa Glassa in glas Geraldine Chaplin, se srečajo srhljive prikazni, čudaški vaščani, bizarni duhovnik in sam nadškof Santiaga de Compostele. Film, posnet v tehniki stop-motion animacije, je poleg vrste drugih priznanj prejel nagrado občinstva na festivalu v Annecyju.

Moje pesmi, moje sanje The Sound of Music

Robert Wise / ZDA / 1965 / 174 min

Filmska različica zadnje v nizu izjemnih broadwayskih uspešnic Rodgersa in Hammersteina, Moje pesmi, moje sanje, je posneta po resnični zgodbi pojoče družine Von Trapp, zgodbi o mladi in sanjavi nuni v osrčju avstrijske alpske idile, ki mora na predvečer nacistične priključitve Avstrije zapustiti samostan, da bi postala guvernanta sedmih otrok in omehčala srce ovdovelega družinskega patriarha.