zgodba
Nova Iberija, Louisiana. Detektiv Dave Robicheaux poskuša izslediti serijskega morilca, ki mesari mlade ženske. Ko se vrača z enega od prizorišč umorov, sreča hollywoodskega zvezdnika Elroda T. Sykesa. Ta v mestu trenutno snema film, ki ga financira lokalni mafijec Balboni, in detektivu pove, da je v močvirju naletel na povsem razpadlo truplo temnopoltega moškega, vklenjenega v verige. Ob odkritju trupla v Robicheauxu vzniknejo boleči spomini iz preteklosti, hkrati pa se mu začne dozdevati, da je tudi to truplo nekako povezano z uboji žensk. A bolj ko se Robicheaux približuje morilcu, bolj se ta približuje Robicheauxovi družini.
Sodobni film noir, postavljen v okolje pokatrinske Louisiane, ki korenine zla vleče iz temnega močvirja pod preprogo pometenih smeti ameriške zgodovine.
zanimivosti
Ameriški pisec kriminalnih romanov James Lee Burke, avtor literarne predloge filma Naelektrena meglica, slovi predvsem po seriji romanov z detektivom Davom Robicheauxom v glavni vlogi. Doslej jih je izšlo osemnajst, prvi leta 1987. Bržkone pa je bilo za Burka prelomnejše leto poprej, ko je pri založbi Louisiana State University press končno izšel njegov roman The Lost Get-Back Boogie. Tega je avtor do leta 1986 ponujal najrazličnejšim newyorškim založnikom, od katerih je v skoraj enajstih letih prejel kar 111 zavrnitev. Ko pa je bil roman vendarle natisnjen, je prejel še nominacijo za Pulitzerjevo nagrado.
iz prve roke
»Močvirni rečni rokav Louisiane sem želel posneti, kot ga vidi Dave Robicheaux, in ne z vidika turista. Robicheaux pozna okrožje, ljubi njegove lepote in razume njegovo nasilje. Ve, da pod koreninami številnih dreves ležijo trupla. Ve tudi, kot je pogosto napisal Burke, da če koplješ pod vojaškim taborom v Angoli, najdeš trupla stotin črncev, ki so jih ustrelili stražarji. Robicheaux čuti – in s tem se James Lee Burke obsedeno ukvarja –, da preteklost ni minila, da je povezana s sedanjostjo.«
Bertrand Tavernier, režiser
portret avtorja
Bertrand Tavernier (letnik 1941) se za poklic filmskega režiserja odloči že pri rosnih najstniških letih, ko dolge ure presedi v temi pariške kinoteke in se navdušuje zlasti nad avtorji, kot so Jean Renoir, Fritz Lang, Buster Keaton, John Ford, William Wellman in Jean Vigo. Prve praktične izkušnje pridobi kot asistent režije pri Jean-Pierru Melvillu. Leta 1974 zrežira celovečerni prvenec Urar iz Saint-Paula (L’Horloger de Saint-Paul) in se nemudoma najavi kot avtor, na katerega je treba biti pozoren: film v Berlinu prejme srebrnega medveda, doma v Franciji pa prestižno nagrado Louis Delluc. Od takrat pa do danes Tavernier zrežira blizu trideset celovečernih filmov, ki jih vse po vrsti zaznamuje predvsem avtorjev humanizem, spogledovanje z žanri, ostro oko za portretiranje kar najbolj različnih družbenih miljejev in nevsiljiva socialna kritika.
portret avtorja literarne predloge
James Lee Burke, avtor romana In the Electric Mist With Confederate Dead, se rodi leta 1936 v teksaškem mestu Houston. V letih 1958 in 1960 na Univerzi v Missouriju diplomira in magistrira iz angleškega jezika in književnosti, nato pa se preizkusi v širokem spektru poklicev – od uslužbenca naftne družbe, zemljemerca, časopisnega poročevalca do socialnega delavca in srednješolskega učitelja. Burke je dvakratni dobitnik tako imenovanega edgarja, nagrade Edgarja Allana Poeja za najboljši kriminalni roman leta, ki jo podeljuje organizacija Mystery Writers of America, in sicer za romana Black Cherry Blues (1990) in Cimarron Rose (1998). Po njegovih romanih In the Electric Mist With Confederate Dead, Heaven’s Prisoners in Two For Texas so nastali tudi filmi. Lik detektiva Robicheauxa je na platnu zaživel že dvakrat, prvič ga je v filmu Nebeški ujetniki (Heaven’s Prisoners) upodobil Alec Baldwin, v Naelektreni meglici pa še Tommy Lee Jones.
kritike
»Tavernier, veteran evropskega avtorskega filma, je avtor številnih izjemnih del, s katerimi se je uveljavil kot eden najbolj profiliranih francoskih auteurjev, a tudi kot režiser, ki je nadvse rad posegal po vzorcih ameriškega žanrskega filma ter v svojih delih obdeloval različne fenomene ameriške kulture. Tokrat se po petletni odsotnosti vrača s sugestivnim južnjaškim noirom. Čeprav imamo opraviti s klasičnim ameriškim žanrom, umeščenim v nezgrešljivo močvirnato pokrajino juga Združenih držav, v njem pa nastopajo znani hollywoodski obrazi – od Tommyja Leeja Jonesa prek Johna Saylesa do Johna Goodmana –, pa je že takoj, od prvega prizora, zaznati, da je tokrat za kamero stal evropski cineast. /…/
Zdi se, da se je Tavernier bolj kot nizanju zapletov in njihovemu razpletanju, skratka akciji, posvetil kopanju v mehko prst ameriške zgodovine in kulture, kjer je nato naletel na številne duhove preteklosti in z njim poskušal odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavlja sedanjost.«
Denis Valič, Delo
»Izvrstna je igralska zasedba na čelu z Jonesom, kjer mu družbo delajo v stranskih vlogah tudi John Goodman, Peter Sarsgaard, Mary Steenburgen in Pruitt Taylor Vince. Iskanje morilca v tem prav nič hollywoodskem filmu, kjer je več kot jasno, da je bila režija v evropskih rokah (Francoz Bertrand Tavernier), ponudi kriminalko z noir podtonom, ki pa obenem prinese veliko filozofskih, a enostavnih razmišljanj o življenju, človeških odnosih, vplete pa tudi posledice divjanja orkana Katrina, ki je na tem področju pustošil in pustil neizbrisljive posledice, ter zagrebe v preteklost – ameriško državljansko vojno in zamolčane plati ameriške zgodovine.«
24ur.com
»Tokrat nam Tavernier postreže z Naelektreno meglico, posneto po literarni predlogi Jamesa Lee Burka. Zavoljo nekaterih temeljnih potez slednja funkcionira kot novodobna različica noirja. Tej oznaki pa bržkone pritrjuje tudi sama umestitev filma v širši družbeni kontekst. Tavernier namreč film postavi na ameriški jug, v čas pokatrinskega divjanja, ki je vsled kolektivne negotovosti in strahu vsekakor plodovita platforma za noir. Noir je namreč žanr, ki se očitno vedno pojavi ob večjih krizah, kar je Katrina vsekakor bila – zlasti v smislu njene družbeno-politične funkcije. Naelektrena meglica je tako primer odkrivanja zagrebenih skrivnosti ameriške kolektivne zavesti, ki jih je iz močvirij naplavila Katrina.«
Nina Cvar, Radio Študent
»Globoko spanje v louisianskem močvirju, kjer se detektiv (Tommy Lee Jones) opoteka med halucinantnimi sledmi vseh ameriških slepih peg – vojn, rasizma, hurikanov in Hollywooda.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina