Danes je blagajna odprta od 16:00 do 20:30 (za danes zaprto).

Prvi, ki pride mimo Le premier venu

Jacques Doillon / Francija, Belgija / 2008 / 121 min / francoščina

režija Jacques Doillon, scenarij Jacques Doillon, fotografija Hélène Louvart, montaža Marie Da Costa, produkcija Patrick Quinet, igrajo Clémentine Beaugrand, Gérald Thomassin, Guillaume Saurrel, Gwendoline Godquin, Jany Garachana, François Damiens, Noémie Herbet, Anne Paulicevich, Cyril Billard, Karen Hottois, Patrick Bissac

festivali, nagrade Svetovna premiera v Berlinu 2008 – sekcija Forum. IndieLisboa 2008. Viennale 2008. Vancouver 2008. Eden najboljših francoskih filmov leta po izboru revije Cahiers du cinéma. Nagrada Jean Vigo.

IMDb

zgodba
Mladenka v zgodnjih dvajsetih je nezadovoljna s svojim življenjem, ki se ji zdi dolgočasno, prazno, nesmiselno, predvsem pa povsem neprilagojeno strastem in neizraženim emocijam, ki jih občuti v sebi. Zato se odloči, da bo svetu razdala svojo ljubezen. Vendar te ljubezni ne bo poklonila najbolj simpatičnemu ali najbolj zapeljivemu moškemu v svoji bližini. Takšni njene ljubezni namreč ne potrebujejo. Svojo ljubezen se odloči pokloniti kar nekomu, prvemu tipu, ki ji bo prečkal pot.

Še ena tipično doillonovska, tipično francoska in tipično izvrstna seksualna psihodrama, v kateri legendarni režiser znova ustvari tisto, s čimer je zaslovel: drzno, odkrito čustveno, zapeljivo in obenem strašljivo žensko vlogo.

iz prve roke
»Tako kot v številnih drugih filmih, ki sem jih napisal in režiral, je bila tudi tukaj na začetku ženska. Ženski lik. In vprašanje, kaj z njim početi. Ženska je vedno osrednji motiv mojega ustvarjanja. Pa čeprav so njeni obrisi spočetka nejasni. Ampak natanko to me potem zanima: izostriti te obrise v sodelovanju s konkretno igralko. Ko pišem scenarij, lahko ostajam samo nejasen. Če bi vse pojasnil že v scenariju, me snemanje filma nato sploh ne bi zanimalo.«
Jacques Doillon

portret avtorja
Jacques Doillon (letnik 1944, rojen v Parizu) velja za enega najbolj samosvojih in nepredvidljivih francoskih režiserjev že vse od začetka sedemdesetih, ko je treščil na filmsko sceno. Dejstvo, da zunaj meja domovine ostaja relativno neznan, gre pripisati predvsem njegovi uporniški naravi ter poudarjeni raznolikosti številnih filmov, ki jih je posnel (skoraj trideset celovečercev). Zato nikoli niso zares uspeli poskusi, da bi Doillona okvalificirali kot predstavnika francoske postnovovalovske generacije, kamor denimo sodijo njegovi sodobniki Philippe Garrel, Jean Eustache, Maurice Pialat ipd. Zdi se, da je edino, kar druži njegove filme, praviloma fenomenalno vodenje igralcev in posledično njihovi fenomenalni nastopi, razbrzdana intenzivnost čustvovanja ter fiksacija na močne, neobičajne ženske like. Tako Doillon velja za avtorja, ki je naredil zvezde iz igralk, kot so Sandrine Bonnaire, Charlotte Gainsbourg in Juliette Binoche, nekatere od svojih najbolj nepozabnih vlog pa so z njim ustvarile tudi Jane Birkin, Maruschka Detmers, Jeanne Moreau, Isabelle Huppert in Béatrice Dalle. Eden njegovih največjih oboževalcev in zagovornikov doma je bil pokojni Serge Daney, o Doillonu pa je pisal že François Truffaut: »Njegovi filmi dajejo vtis kar najvišje možne stopnje avtentičnosti v igralstvu.«

kritike
»Prvi, ki pride mimo, prvi film, ki ga je Jacques Doillon posnel po petih letih mirovanja, je logično nadaljevanje njegovega opusa. Doillon se znova izkaže za mojstra psihoseksualnih igric, kjer mu je danes kos lahko samo še Hong Sang-Soo. Doillon je seveda manj igriv, njegov zastavek je resnejši in njegov ljubezenski trikotnik obenem šokantno vznemirljiv in huronsko zabaven. V središču nevsakdanje zgodbe se nahaja dozdevno ljubka, zares pa vse prej kot mehka Camille, katere neomajna vera v odrešilno moč promiskuitete se lahko skorajda primerja z intenzivnostjo čustvovanja Bess iz Loma valov
Vadim Rizov, The Village Voice

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Stekleničarji Flašaroši

Nemanja Vojinović

ponedeljek, 14. 10. 2024 / 20:30 / Mala dvorana

Vizualno osupljiv opazovalni dokumentarec Nemanje Vojinovića je poklon živahni, pomembni, a nevidni skupnosti. Ekološki vestern, posnet na setu nekdanje zibelke evropske neolitske civilizacije, nastavi ogledalo sodobni kulturi množične potrošnje.

Moja najljubša torta Keyke mahboobe man

Maryam Moghadam, Behtash Sanaeeha

torek, 15. 10. 2024 / 15:50 / Dvorana

Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.

Stari hrast The Old Oak

Ken Loach

torek, 15. 10. 2024 / 18:00 / Dvorana

Ken Loach, stari hrast britanskega socialnega realizma, v svojem značilno ognjevitem, čustveno neposrednem slogu poziva k sočutju in medkulturni solidarnosti.