9. Noč grozljivk (2016)

Umetnik je prisrčen in zabaven poklon klasičnemu obdobju ameriške kinematografije. Združujoč komedijo, romanco in melodramo izrisuje zgodbo o epohalnem trenutku filmske zgodovine in je hkrati sam natanko tisto, kar slavi: črno-beli nemi film, ki se, da bi očaral občinstvo, zanaša na podobe, igralce in glasbo. Eden najbolj nagrajevanih filmov leta 2011 je med drugim prejel oskarja za najboljši film, režijo, glavnega igralca, izvirno glasbo in kostumografijo.

Po tragični ženini nesreči se skuša Matt, potomec havajske kraljeve družine, znova zbližati z odtujenima hčerkama. George Clooney se pridruži tragikomičnim likom prejšnjih Paynovih filmov (Gospod Schmidt, Stranpota) kot povsem običajen in človeških napak poln družinski mož, ki se skuša prebiti skozi svet norosti, grenko-sladkih čustev in nepredvidljivih zapletov. Oskar za najboljši prirejeni scenarij in dva zlata globusa.

Gospodična, ki je v filmu Pod njenim oknom iskala ljubezen, je dobila vse: moža, poklic, otroka … in se spet znašla na začetku. Zlata arena za režijo, fotografijo in glavno žensko vlogo na filmskem festivalu v Pulju.

Meryl Streep je ‘železna lady’, ena najbolj osovraženih in kontroverznih političnih osebnosti druge polovice 20. stoletja. Film skozi prizmo osamljenosti in nemoči njenega sedanjega življenja zariše intimen portret Margaret Thatcher, prve ženske, ki se je povzpela na položaj britanske predsednice vlade. Oskar za glavno žensko vlogo.

Tri zelo različne ženske poveže skrivni projekt, ki v šestdesetih letih pretrese malo mestece na ameriškem jugu. Film, poln humorja, bridkosti in upanja, posnet po istoimenski knjižni uspešnici. Oskar za stransko žensko vlogo.

Reciklaža, tehnično najbolj spektakularen projekt legendarnih hongkonških dvojčkov Pang, avtorjev kultne uspešnice Oko, je nadrealistična in srhljiva fantastika, ob kateri resno podvomite v etičnost reciklaže.

Poljska božična romantična komedija slovenskega režiserja Mitje Okorna in eden najuspešnejših poljskih filmov zadnjih let. Film je navdušil tudi občinstvo na lanskoletnem LIFFu ter prejel dve zlati roli za preseženih 50 tisoč gledalcev v slovenskih kinematografih.

Aktivistični dokumentarec Izpovedi eko-terorista je epska pripoved o tolpi okoljevarstvenih piratov, polna humorja, razburljivih akcijskih prizorov in ekscentričnih likov – resničnostni šov, ki je nastajal celih trideset let.

Oskarjev nagrajenec za najboljši tujejezični film je kompleksna drama, ki se ob postavljanju pomembnih moralnih vprašanj odreka vsakršni sodbi, ter whodunit detektivka, v kateri boste težje kot krivca našli nedolžne. Ločitev so kritiki v hipu in skoraj soglasno označili za mojstrovino in jo uvrstili na številne lestvice najboljših filmov leta 2011.

Projekcija mednarodnih umetniških videov

Cross Border Experience (2011) na luciden način tematizira vprašanje širitve Evropske unije (EU) na t. i. Balkan in Turčijo, obenem pa preizprašuje stereotipe, ki se o Balkanu pojavljajo v EU in obratno. Film na dokumentaren način v formi intervjujev/izjav prikaže trenutno stanje v državah Jugovzhodne Evrope in Turčije glede vstopa v EU ter skupek mnenj ljudi o vstopu v EU – kako bo to vplivalo na njihova življenja.

Subverzivna črno-bela indie komedija o prepirljivih »dvojčkih« ter razočaranju in odpuščanju, posneta na 16-milimetrski trak.

Nenavadna, pa vendar resnična zgodba o skupini mladostnic, ki se odločijo, da bodo istočasno zanosile. Ta odločitev pa je le težko razumljiva za njihovo okolico …

Afrika še nikoli ni bila tako črna, kot jo v tem noiru, mračni kriminalistični drami, v kateri se prepletata andrenalin in družbena kritika, naslika “afriški Tony Scott”, cineast, ki lastno avtorsko poetiko gradi na izbrušenem slogu in dinamični akciji.

Postmoderna grška tragedija o nenavadnem in očarljivem ljubezenskem razmerju, ki se po strastni noči v cenenem hotelu razvije med nekdanjim zapornikom in prostitutko.

Nekega nedeljskega jutra preprost kmet na svojem koruznem polju najde ogromen kup mrtvih človeških trupel. Ko o svoji najdbi obvesti krajevne oblasti, te nočejo o tem slišati ničesar, saj je volilna nedelja.

Veličastna distopija, umeščena v Rusijo prihodnosti, v kateri se prepletata filozofski futurizem Tarkovskega in potrošniška ekscesnost, nam ponuja svojevrstno meditacijo o spolnosti, medsebojni komunikaciji in sodobnih centrih moči.

Osupljivo dovršeno in brutalno silovito delo, ki nas popelje v mračno in zloveščo ter zaradi krvave državljanske vojne razdvojeno katalonsko ruralno pokrajino, kjer sledimo senzibilni pripovedi o odraščanju in izgubi nedolžnosti, ki se izteče v prevpraševanje o tem, koliko človeškega je še ostalo v človekovi duši.

režija
Agustí Villaronga
scenarij 
Agustí Villaronga (po literarni predlogi/based on the book by Emili Teixidor)
fotografija
Antonio Riestra
glasba/music
José Manuel Pagán
montaža
Raúl Román
igrajo
Francesc Colomer (Andreu), Marina Comas (Nuria), Nora Navas (Florencia), Roger Casamajor (Farriol), Lluisa Castell (Ció), Marina Gatell (Enriqueta), Laia Marull (Pauleta), Eduard Fernández (učitelj/teacher), Sergi López (sodnik/judge)

Kronika kolizij med moškimi in ženskami ter med globalnim in osebnim. Poklon filmskemu ustvarjanju dvajsetega stoletja in vizijam tehnoloških odkritij novega tisočletja.

Vizualno impresiven film ceste, prepojen z absurdom in melanholijo, nas popelje na rusko podeželje, na “nikogaršnje ozemlje”, daleč od urbanih središč in civilizacijskih norm, ter nam ponudi pristen portret tega rahlo nadrealističnega sveta, poseljenega z ekscentričnimi liki, ki svoj humor in človečnost ohranjajo tudi v najbolj nemogočih razmerah.

Enigmatičen, nadrealističen film z zelo posebno logiko, estetiko in humorjem. Dva duhca, pokrita z belimi rjuhami z izrezi za oči, se odpravita po romarski poti do rta Finisterre. Eden izmed letošnjih treh rotterdamskih tigrov.

Najnovejši film velikana ruskega filma Alekseja Balabanova nas popelje v čas tik po razpadu sovjetskega imperija. Kurjač piše svojo knjigo, pomaga ljudem, da ogrejejo svoje hiše, ne vidi pa, da se okog njega dogajajo čudne stvari …

Športna drama o veteranu avtomobilskih dirk in njegovem pohlepnem, skorumpiranem menedžerju, ki bi rad pomladil svojo šofersko ekipo. Svojevrstna anomalija v opusu Davida Cronenberga.

Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta je eden njegovih najbolj osebnih filmov in obenem eden najlepših.