5. Noč grozljivk (2012)

Obubožani mlinar proda svojo hčer hudiču. Ker jo čistost ščiti pred tem, da bi se je hudič polastil, ji uspe pobegniti, vendar pri tem ostane brez rok. Na begu od družine sreča boginjo vode, milega vrtnarja in v gradu živečega princa. Dolga pot k svetlobi … A kljub trdoživosti in novi zaščiti, ki jo dekle najde pri čednem princu, ima hudič svoje načrte.

Režiserka Ildikó Enyedi (Moje 20. stoletje, O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih.

Večkrat nagrajeni režiser Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom, spremlja Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem.

Barviti, žgečkljivi, a tudi presenetljivo mračni muzikal, postavljen v zadnje dni hedonističnega weimarskega Berlina, je »čudovito dekadentno« Lizo Minnelli pred petdesetimi leti izstrelil med superzvezde ter si prislužil zlati globus za najboljši film v kategoriji muzikalov in komedij ter osem oskarjev, vključno za najboljšo režijo in igralko.

Dokumentarec se odpravi na živahno glasbeno popotovanje po Latinski Ameriki, Evropi in Aziji, da bi odkril izvor, sedanjost in prihodnost ritma, ki navdušuje vse generacije in družbene razrede.

Salento je polotok na skrajnem jugozahodu Italije, v pokrajini Apulija. To je rojstni kraj tradicionalnega plesa pizzica pizzica, ki ga plešejo ob spremljavi glasu in bobna, imenovanega tamburreddhu. Salento se je v zadnjih dvajsetih letih prelevil v turistično destinacijo, skupaj z njim pa se je spremenil tudi tamburreddhu. Dokumentarec prikazuje boj za ohranitev dragocenega glasbila in pojasnjuje, kako se razlikuje od tamburella, cenenega turističnega predmeta brez zgodovine.

V Hamburgu živeči režiser palestinsko-sirskih korenin je drugi del svoje trilogije Homeland postavil na majhen, poplavam izpostavljen otok v Vatskem morju. Melanholični, razpoloženjski film o izgnanstvu in ranah, ki jih to pušča za seboj, zaznamuje karizmatičen igralski nastop legendarne Hanne Schygulla.

Vedno provokativni Gaspar Noé (Nepovratno, V praznino, Vorteks) nam skupaj s Charlotte Gainsbourg in Beatrice Dalle pričara eksperimentalen, hipnotičen esej o veri, igralskem poklicu in umetnosti filmske režije

»Bojiva se, da naju boste imeli za nora, če poveva to zgodbo.« Tako se začne očarljivo trapasta in neskončno zabavna komedija francoskega mojstra absurda Quentina Dupieuxa (Mandibule). Manj o njej veste, bolje je.

V Kitajski četrti, filmu noir, ki ga je posnel Roman Polanski in napisal Robert Towne ter se dogaja leta 1937, slišimo: »Morda misliš, da veš, v kaj se spuščaš, toda verjemi mi – ne veš!«

Večna ljubimca nista Jarmuschev vampirski film, kot bi morda pričakovali, pač pa je žanr le udobno obrabljen usnjeni kavč, nadvse prikladen za to filmsko meditacijo o umetnosti, vednosti, spominu, nesmrtnosti in enigmi večne ljubezni, polno hipnotičnih glasbenih vibracij, čutnih podob, značilno čudaškega humorja in pomenljivih (samo)referenc.

Pustolovščina miška Pipa se začne doma v gozdu, kjer živi z mamo. Žal ima smolo in postane tarča zbadanja in norčevanja svojih sošolcev. Nekega dne se zato odloči, da se bo odpravil na pot in poiskal nasvet o tem, kako rešiti težavo. Pot ga naposled pripelje do skrivnostnega bitja, ki mu pokaže, kako se znebiti strahov. Naloga je zares težka, vendar malega Pipa nagradi s številnimi presenetljivimi spoznanji.

»Srečali boste nenavadna bitja, zmožna nepozabnih in osupljivih dejanj! Nič ni, kakor se zdi …« Ta stavek, ki ga v uvodnem prizoru izgovori ravnatelj obskurnega, a čudovitega rimskega cirkusa med 2. svetovno vojno, bi bil lahko zlahka tudi napoved filma – zabavnega poklona različnosti in silovite brce fašizmu vseh obličij.

Priredba ljudske pesmi, v kateri sodobni migranti zasedejo vloge srbskih narodnih junakov. Brezčasna in hkrati žgoče aktualna adaptacija je realističen prikaz negotovih okoliščin beguncev in lirsko-epska pripoved, ki razpira vprašanja identitete, tradicije, rase in ljubezni.

Po velikopotezni trilogiji Paradiž se Ulrich Seidl vrača k dokumentarnemu filmu s tragikomičnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mračno podzemlje avstrijske duše.

Celovečerni dokumentarec Kaj pa Mojca? raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze položaja žensk v družbi. Film je prejel nagrado Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Religiozno nekorektna, a sila zabavna predelava temeljev Nove zaveze. Bog obstaja! Živi v socialnem stanovanju v Bruslju in je prav nemarna baraba. O njegovem sinu vemo vse, toda ali ste vedeli, da ima tudi hčer? Njeno ime je Ea in ima deset let. Nekega dne se upre svojemu tiranskemu očetu: vdre v njegov računalnik in vsem ljudem na svetu prek SMS sporočil razkrije natančen datum njihove smrti …

Obskurni biser, čigar ozadje nastanka je ovito v gosto stkano tančico skrivnosti, je nežna meditacija v osrčju neokrnjene narave in sanjski črno-beli fotografiji. Enigmatičnosti filma botruje tudi dejstvo, da je ta sila sramežljiva kurioziteta nastala v času zatona nudističnega in naturističnega filma, ki je že klonil pred drznejšimi in bolj eksplicitnimi žanri filmske erotike.

V prvem planu najnovejše ročno izdelane stvaritve avstrijskega avantgardnega mojstra sta kot vselej telesnost filma in apropriacija žanra – tokrat erotike. Toda v seks-filmu Petra Tscherkasskyja se, kot bi pričakovali, poleg igralcev ljubijo tudi kadri in filmski trakovi.   

S črnim humorjem začinjena drama Babisa Makridisa, obetavnega grškega režiserja novega vala, govori o tem, kako hitro in globoko lahko postanemo zasvojeni z odzivom soljudi in kaj vse smo pripravljeni storiti, da ne izgubimo njihovega sočutja.

Film Naomi Kawase (Kresnica) je lirična meditacija o nevidni vezi med človekom in naravo ter oda majhnim radostim, ki jih prinaša življenje.

Neizprosen puščavski boj na življenje in smrt, skozi katerega se ranjena lepotica na novo rodi kot simbol maščevanja za moško izkoriščanje.

Gospoda Chancea, idiota, ki se v pravem trenutku znajde na pravem mestu (»being there«), igra virtuozni komik in kralj mimikrije Peter Sellers.