12. Noč grozljivk (2019)

Popolna zbirka negativcev – politični triler o notranjem mraku socializma.

Iz kuhinje v pisarno – modernost je past za žensko. 

Navdihujoč portret pesnika Tomaža Šalamuna, ki je živel za umetnost in skušal iskro ustvarjalnosti zanetiti tudi v drugih. Dokumentarec, posnet med letoma 2012 in 2016, preplete intervjuje, redke arhivske posnetke in pesnikova branja lastne poezije. Dobitnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma.

Zahodna Sahara je leta 1975 dočakala konec španske kolonialne vladavine. Istega leta sta to območje napadla Maroko in Mavretanija in tako uničila sanje domorodnih prebivalcev Sahravijcev o ustanovitvi lastne države. Več tisoč Sahravijcev je bilo pobitih, več deset tisoč jih je pobegnilo globoko v alžirsko puščavo. Begunska taborišča so se v preteklih petinštiridesetih letih spremenila v naselbine, poimenovane po mestih v Zahodni Sahari. Eno izmed njih se imenuje El Aaiún.

Genetski kod sili človeka v reprodukcijo. Novorojeni nima izbire, kot nemočno bitje je dan v dresuro civilizacijskih norm, ki jih določajo tisti na položaju moči … Umetniška silovitost in estetska domišljenost filma navajata gledalca na spontano transformacijo v odnosu do etike, družbe ter sprejemanja in dojemanja umetnosti.

Sina, Mihrije in Jasna so najboljše prijateljice v zgodnjih dvajsetih. Dekleta fantovskega videza, vedno oblečena v ohlapne sive trenerke, trenirajo borilne veščine in se držijo zase. V enem od pretepov z lokalnimi fanti jih pred ponižanjem reši krhko dekle, ki pravzaprav dekle šele postaja. Kuklin film je prejel veliko nagrado za najboljši film na Mednarodnem festivalu kratkih filmov v Clermont-Ferrandu.

Tretji celovečerec pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića, avtorja knjižne in filmske uspešnice Čefurji raus! ter romanov Figa, Jugoslavija, moja dežela in Đorđić se vrača.

Bruno in Duša živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu sta vesela vsakega novega srečanja … Sanremo je slovenski kandidat za nominacijo za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec.

Film Matjaža Ivanišina (Karpopotnik, Playing Men) je svetovno premiero doživel v tekmovalni sekciji Cineasti del presente festivala v Locarnu.

Sanjska parabola o »življenju in smrti v pozabljenih, zapuščenih krajih«. Celovečerni prvenec mladega slovenskega režiserja je z zadnjega Festivala slovenskega filma odnesel rekordnih enajst vesen, med njimi kipca za najboljši celovečerec in najboljšo režijo ter nagrado občinstva.

Odtujeni polsestri iz Izole sta zaradi okoliščin prisiljeni živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani.

Slovensko-italijanski dokumentarec o zloglasni članici neapeljske mafije Cristini Pinto, znani tudi pod vzdevkom Nikita, ki se po prihodu iz zapora sooča z izzivi vsakdanjega življenja.

Kriminalno dramo, ki se napaja pri neo-noir trilerjih iz sedemdesetih let, je zrežiral Matej Nahtigal, režiser kritiško uspešnih Psov brezčasja, posnel pa jo je finski direktor fotografije Jani-Petteri Passi (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija).

Teror je del etične odločitve.

Leta 1991 so trije najstniki na WC­ju nočnega kluba K4 zapisali: “Pesnik, Azra, Jurček za vedno!” Ljubljana leta 2013, trije 35-letniki, tri zgodbe iz sekreta. Uspešna umetnica Azra, ko je sama, joče. Bodoči oče Jurček noče biti gej. Pesnik ne ve, ali bi taval ali ne. Film je bežen pogled v njihova življenja.

Damjan Kozole (Rezervni deli, Slovenka) poišče navdih v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na naše življenje. Nagrada za najboljšo režijo v Karlovih Varih.

Dokumentarni film je posvečen umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958–2005) in se osredotoča na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca osemdesetih do njegove smrti.

Celovečerni dokumentarec o slovenskem izumitelju Petru Florjančiču, ki je pred kratkim praznoval sto let. V njem Peter z lastnimi besedami opisuje življenje, ki je – tako pravi sam – napeto kot Hitchcockovi filmi.

Dolgo pričakovani tretji celovečerec Janeza ‘Mikija’ Burgerja govori o vojni skozi sijajen preplet podobe in zvoka ter povsem brez besed. Najboljši film 13. Festivala slovenskega filma je dobitnik šestih vesen in Kodakove nagrade za najboljšo fotografijo.

26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov. Dokumentarec pripoveduje življenjsko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politična odločitev zaznamovala za vse življenje.

Leta 2009 se je Ulay preselil v Ljubljano. V času, ko sta se z režiserjem Damjanom Kozoletom že dogovarjala o snemanju filma, so mu postavili diagnozo: rak. To je spremenilo vse načrte.

Ali je mogoč »dober« konec razmerja? Film španskega režiserja Jonása Truebe je igriv in duhovit pomežik klasični komediji ponovne poroke tridesetih in štiridesetih let, ki sporoča, da je v razhodu mogoče najti ravno toliko ljubezni in upanja kot v združitvi.

Tankočutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki išče svoje ime. Prvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na Berlinalu.

Monumentalen ep o judovskem arhitektu, ki v času po drugi svetovni vojni spoznava temno plat ameriških sanj. Srebrni lev za najboljšo režijo v Benetkah.

V skrivnostni in presunljivi družinski drami nas igralec in režiser Mathieu Amalric odpelje v notranji svet ženske – žene in matere dveh otrok –, ki tava med doživetimi in namišljenimi spomini. Z Vicky Krieps v eni njenih najboljših vlog doslej.