Zgodnja osemdeseta. Med sicilijanskimi mafijskimi šefi divja vojna za nadzor nad trgovino s heroinom. Iz skrivališča v Braziliji mafijec Tommaso Buscetta opazuje, kako doma pobijajo njegove sorodnike, vedoč, da bo sam morda naslednji. Ko ga brazilska policija aretira in pošlje v Italijo, Buscetta sprejme odločitev, ki bo za vedno spremenila zgodovino mafije: srečal se bo s sodnikom Giovannijem Falconejem in prelomil prisego, ki jo je dal cosi nostri.
iz prve roke
»Izdajalec je bolj zgodba o Tommasu Buscetti kot o mafiji. /…/ [Buscetta] se izkaže za največjo skrivnost cose nostre: nihče ne ve, zakaj je postal ovaduh. Zdi se, da ga ženeta maščevanje in želja uničiti mafijo, ki ne deluje več v skladu z njegovimi vrednotami. Buscetta je izdajalec, ker je prestopil na stran sovražnika, a sam sebe ne vidi na tak način. V pričevanjih ves čas poudarja razkol med ‘svojo’ in Corleonejevo mafijo. S svojim dejanjem hoče izkazati pravico ‘pravi’ cosi nostri. Kot največjega izdajalca zgodbe prikaže Totòja Riino.
Izdajstvo je tako pogosta in neizčrpna filmska tema prav zato, ker ponuja razmislek o spremembi. Ali se lahko človek v svojem življenju resnično in korenito spremeni ali pa je to le utvara? Je sprememba del procesa zdravljenja, kesanja? Je Buscetta, ki je vse življenje zavračal oznako ‘skesanec’, stopil na to pot zdravljenja, odrešenja, da bi postal nov človek? Ali pa je le ustvaril svojo lastno pravico?«
– Marco Bellocchio
kritike
»Izdajalec je kritika kapitalizma – pravna država je cirkus, mafijci, vojščaki neodvisnega podjetniškega duha, ki ga tako slavijo gospodarske zbornice in neoliberalni think tanki (in ki so videti tako, kot da so pobegnili iz Gomore ali Suburre), so med sojenji v živalskih kletkah, v katerih kričijo in norijo in blaznijo in psujejo in grozijo, ko pa Buscetta razkrinkava skrivno delovanje Cose Nostre, se zdi, kot da razkrinkava skrivno delovanje neoliberalnega kapitalizma, ki slavi deregulacijo in privatizacijo. In prav res: z nečloveškim kapitalizmom, ki prisega na dobrodelnost, lahko tekmujejo le pošastni mafijci, ki prisegajo na čast.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina