Drugomajski Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.
Letošnji maraton slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, je odprla Slakova Eva (1983), transfiguracija Godardove klasike Do zadnjega diha, nadaljevali smo s Samorastniki (1963), srečanjem Prežihovega Voranca in mehiškega filma, Kozoletovim road-moviejem Remington (1988), Babičevo Veselico (1960), prvim slovenskim filmom, ki je izrazil skepso do povojne Slovenije, in končali s Hladnikovim Ko pride lev, ki je danes še provokativnejši, kot je bil leta 1972, ko je nastal.
Projekcije filmov so omogočili Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Zavod za kulturne dejavnosti Vertigo.
Fotografije: arhiv Slovenske kinoteke.
Irski siroti Mary in Tom se v iskanju družine odpravita na dolgo pot čez ameriško prerijo. Na poti se jima pridruži novi prijatelj Nick. Čisto posebni pionirji Divjega zahoda nas učijo, da se pravo bogastvo ne skriva v rudnikih, temveč v prijateljstvu in novih izkušnjah.
Film Lászla Nemesa (Savlov sin), postavljen med ruševine spodletele madžarske revolucije leta 1956 in navdihnjen s spomini režiserjevega očeta, pripoveduje zgodbo o judovskem dečku, katerega svet se obrne na glavo, ko se pojavi moški, ki trdi, da je njegov pravi oče …
Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.
Spletna stran uporablja spletne piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.OK