Drugomajski Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.
Letošnji maraton slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, je odprla Slakova Eva (1983), transfiguracija Godardove klasike Do zadnjega diha, nadaljevali smo s Samorastniki (1963), srečanjem Prežihovega Voranca in mehiškega filma, Kozoletovim road-moviejem Remington (1988), Babičevo Veselico (1960), prvim slovenskim filmom, ki je izrazil skepso do povojne Slovenije, in končali s Hladnikovim Ko pride lev, ki je danes še provokativnejši, kot je bil leta 1972, ko je nastal.
Projekcije filmov so omogočili Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Zavod za kulturne dejavnosti Vertigo.
Fotografije: arhiv Slovenske kinoteke.
Intimna družinska zgodba, ki raziskuje zapleten odnos dveh svetov med vključenostjo in odtujenostjo, povezanostjo in ljubeznijo, pa tudi številnimi konflikti in nerazumevanji.
Fotograf narave Vincent Munier nas po Snežnem leopardu, kjer je po tibetanskem višavju iskal skrivnostno veliko mačko, tokrat povabi na intimno popotovanje v domače Vogeze, da bi se skupaj z njim prepustili zvokom, teksturam in vonjem starodavnih gozdov. Cezar za najboljši dokumentarec.
Vzkliki in odmevi slovenske narodne zavesti skozi šport, spomin in kolektivna čustva. Dokumentarec z arhivskimi posnetki, osebnimi anekdotami in družbenimi premisleki raziskuje, kako se narod gradi skozi navijanje ter kaj vse (in koga) pri tem pusti ob strani.
Spletna stran uporablja spletne piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.OK