Drugomajski Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.
Letošnji maraton slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, je odprla Slakova Eva (1983), transfiguracija Godardove klasike Do zadnjega diha, nadaljevali smo s Samorastniki (1963), srečanjem Prežihovega Voranca in mehiškega filma, Kozoletovim road-moviejem Remington (1988), Babičevo Veselico (1960), prvim slovenskim filmom, ki je izrazil skepso do povojne Slovenije, in končali s Hladnikovim Ko pride lev, ki je danes še provokativnejši, kot je bil leta 1972, ko je nastal.
Projekcije filmov so omogočili Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Zavod za kulturne dejavnosti Vertigo.
Fotografije: arhiv Slovenske kinoteke.
Francesco Sossai vdihne novo življenje italijanski komediji z grenko-sladkim filmom ceste, v katerem se z dvema starima prijateljema potikamo po beneški nižini, praznimo kozarčke in se skušamo spomniti, kaj je že tista »zares neverjetna stvar o življenju«, ki jo je odkril Carlobianchi. Veliki zmagovalec prestižnih italijanskih filmskih nagrad David di Donatello.
Barvit film o deklici Amélie, ki na Japonskem odkriva svet okoli sebe in ugotavlja, da je neskončno zanimiv in vznemirljiv, bolj kot to zmore izraziti. Film je bil nominiran za oskarja za najboljši animirani celovečerec, prejel pa je tudi številne druge nagrade.
Spletna stran uporablja spletne piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.OK