12. Noč grozljivk (2019)

Desetletna Viktorija ima topel in ljubeč odnos s svojo materjo Tino. A njuno mirno življenje na sardinskem podeželju vznemiri dekličino odkritje, da je lokalna žurerka Angelica njena biološka mati.

Čuten, poetičen in vizualno razkošen film Sonje Prosenc, ki je navdušila že s prvencem Drevo, je svetovno premiero doživel v Karlovih Varih in si prislužil posebno omembo tamkajšnje žirije.

Leto 1944, okupirana Francija. Nadarjena mlada pisateljica Marguerite Duras in njen mož Robert Antelme sta aktivna člana odpora. Ko Roberta deportirajo, je Marguerite pripravljena storiti vse, da bi ga rešila. Spusti se v nevarno razmerje z lokalnim kolaborantom Rabierjem, toda ali ji ta zares hoče pomagati? Ali pa bi se rad le dokopal do podatkov o odporniškem gibanju? Po avtobiografskem romanu Marguerite Duras Bolečina iz leta 1944.

Grenka slika brezobzirnega odnosa, ki se ne meni za človeško tragedijo: krizo, ki so jo povzročila ekonomska neravnovesja, zaradi katerih so bogate severne države postale nekakšen eldorado, kamor se skušajo za vsako ceno prebiti tisti manj srečni.

Kaj naredi množičnega morilca? Film, posnet po resničnih dogodkih, ki so vodili k enemu najhujših pokolov v sodobni avstralski zgodovini, masakru v Port Arthurju leta 1996, v katerem je moški 35 ljudi ubil in jih 23 ranil. Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

Režiser je novico iz črne kronike brez trohice senzacionalizma spremenil v intenzivno, napeto in večplastno psihološko študijo ‘nepredstavljive’ družinske tragedije. Film pripada Émilie Dequenne (Rosetta bratov Dardenne), ki je za vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v canneski sekciji Posebni pogled.

Nina je noseča z Jakubom, ki jo danes predstavi svoji družini. Vsi so zbrani v bolnišnici ob postelji umirajočega dedka, ki Nino preseneti s svojim odzivom – videti hoče njene prsi. Naj usliši poslednjo patriarhovo željo?

Cronenbergova mojstrska predelava preroškega romana Dona DeLilla ponuja srhljivo trezno avtopsijo ‘enega odstotka’ ter razgrne temačno vizijo sveta, v katerem denar, seks in življenje naglo izgubljajo svojo vrednost.

Športna drama o veteranu avtomobilskih dirk in njegovem pohlepnem, skorumpiranem menedžerju, ki bi rad pomladil svojo šofersko ekipo. Svojevrstna anomalija v opusu Davida Cronenberga.

Žlahtna filmska oda pogumu otrok in hudomušen, upanja poln film o moči sanj in domišljije.

Salento je polotok na skrajnem jugozahodu Italije, v pokrajini Apulija. To je rojstni kraj tradicionalnega plesa pizzica pizzica, ki ga plešejo ob spremljavi glasu in bobna, imenovanega tamburreddhu. Salento se je v zadnjih dvajsetih letih prelevil v turistično destinacijo, skupaj z njim pa se je spremenil tudi tamburreddhu. Dokumentarec prikazuje boj za ohranitev dragocenega glasbila in pojasnjuje, kako se razlikuje od tamburella, cenenega turističnega predmeta brez zgodovine.

Nekaj let po ameriški državljanski vojni skozi zasneženo pokrajino Wyominga drvi kočija. Notorični lovec na glave z ujetnico potuje v mestece Red Rock. Pot jima prekrižata temnopolti major severne vojske in južnjaški dezerter, ki trdi, da je tamkajšnji novi šerif. Ko popotnike dohiti snežni vihar, se zatečejo v gorsko postojanko, kjer jih pričaka četverica sumljivih tujcev in kjer se Tarantinov osmi celovečerec, posnet v veličastnem 70-mm formatu, iz prostranega vesterna prelevi v klavstrofobično detektivko, polno avtorjeve radožive brutalnosti. 

Hipnotična simfonija velemesta in melanholična elegija za Berlinom na predvečer padca zidu predstavlja režiserjevo vrnitev v domovino, saj gre za Wendersov prvi nemški film po osmih letih v Ameriki. Nebo nad Berlinom, navdihnjen z Rilkejevo poezijo, posvečen Ozuju, Truffautu in »drugim padlim angelom« ter posnet v omamni črno-beli in barvni fotografiji Henrija Alekana, je Wendersu prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1987.

Zadnja leta kulturne revolucije. Politični zapornik pobegne iz delovnega taborišča, da bi si v vaškem v kinu ogledal obzornik, v katerem se za sekundo pojavi njegova hčerka. A ključni filmski kolut pred njegovimi očmi ukrade potepuško dekle … Najvidnejši predstavnik pete generacije kitajskih filmskih ustvarjalcev Zhang Yimou (Dvigni rdečo svetilko, Hiša letečih bodal, Vrnitev domov) slavi moč filma in kina v enem svojih najintimnejših del zadnjih desetletij.

Družina počitnikuje v svoji hiški na plaži, a ko se spusti noč, se pred vrati pojavijo nepovabljeni gostje … Jordan Peele se po izjemno uspešnem prvencu Zbeži! vrača s srh vzbujajočo zgodbo o tem, da »smo sami sebi najhujši sovražniki«.

Komedijo o nacizmu, posneto leta 1942 in postavljeno v okupirano Varšavo, so ogorčeni kritiki ob premieri kritizirali kot neokusno, danes pa velja za eno Lubitschevih največjih mojstrovin – dokaz, da se je s humorjem mogoče postaviti po robu vsem oblikam zatiranja.

Letošnji oskarjev nominiranec za najboljši tujejezični film je ganljiv portret dobrega moža in dobrega učitelja, ki se kompleksnih in težkih tem smrti, žalovanja in krivde – ravno tako kot njegov glavni junak – loteva s toplino, vedrino in tihim humorjem. Film je prejel številne nagrade občinstva na mednarodnih festivalih. Obvezen ogled za vse učitelje!

Biografska drama o Teksašanu Ronu Woodroofu, električarju, rodeo kavboju, ženskarju in klenem homofobu, ki soočen z lastno diagnozo tako rekoč čez noč postane svetnik, aktivist za pravice obolelih za aidsom, borec proti farmacevtskim gigantom, političnim lobijem in birokraciji. Dobitnik oskarja in zlatega globusa za glavno (Matthew McConaughey) in stransko (Jared Leto) moško vlogo.

Režiserka Vodnih lilij in Pobalinke v svojem najnovejšem filmu znova sledi odraščajočemu dekletu, ki išče svojo identiteto, razpeta med lastnimi željami in pričakovanji družbe. Otvoritveni film sekcije Štirinajst dni režiserjev festivala v Cannesu.

Druga zbirka kratkih filmov o Piki in Packi. Pika je pikasta. Packa je packasta. Tako, kot mora biti.

Drugi del afriške dokumentarne trilogije Huberta Sauperja je sodobna odisejada ter vrtoglavo, fantastično popotovanje v srce Afrike, kamor se režiser Darwinove nočne more odpravi na krovu improviziranega letala.

Filmski debi Vuka Ršumovića je srbsko-bosenska različica legende o volčjem dečku, posneta po resničnih dogodkih.

V mladi Saši tli avanturistični ogenj njenega dedka. Odpravi se na skrajni sever, daleč stran od načrtovane prihodnosti.

Globoko osebni film Ines Tanović je zgodba o generaciji, ujeti med pričakovanja staršev in pasti odraščanja v tranzicijskem Sarajevu.