Kinodvor v letu preizkušenj in izzivov

Kinodvor v letu preizkušenj in izzivov

Skoraj leto po razglasitvi epidemije koronavirusa se v Kinodvoru spominjamo, kaj vse je prineslo teh dvanajst mesecev. Leto 2020 si bomo zapomnili kot obdobje številnih preizkušenj in izzivov, a tudi kot leto novih, v prihodnost usmerjenih idej, predvsem pa spoznanja, da se lahko tudi v najtežjih časih zanesemo na naše zvesto občinstvo.

Ob ponovnem odprtju kina v juniju so se v mestni kino namreč vrnile vse generacije obiskovalcev. Prišlo jih je več, kot smo jih lahko sprejeli. V letu 2020 smo jih našteli preko 50.000, čeprav smo le 72 dni delovali brez omejitev, 137 dni z omejitvami, kar 157 dni pa smo bili zaprti. Zato v Kinodvoru verjamemo, da se bodo obiskovalci v kino spet vrnili, ko bodo razmere to dopuščale. 

»Ne pretiravam če rečem, da sem včeri doživel neki najboljšga v življenju. Mogoče sem mel sam srečo s filmom in ostalim, ampak 1917, poletni večer skor brez oblaka + lokacija … noro Men daleč najboljše doživetje kina do zdej. Bonus – prelet ISS. #filmpodzvezdami @kinodvor«
– tamo neki

Na 1114 projekcijah in spletnih predvajanjih smo zabeležili 53.536 gledalcev. V kinu smo na 995 projekcijah zabeležili 46.076 obiskovalcev, od tega 7618 na Filmu pod zvezdami, letnem kinu na Grajskem dvorišču, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ljubljanskim gradom. Številu je treba prišteti še okvirno 1440 obiskovalcev brezplačnih projekcij Letnega Kinodvora na Kongresnem trgu. 343 projekcij in spletnih predvajanj Programa za mlada občinstva s filmsko vzgojo je v 2020 obiskalo 20.222 gledalcev. Programa Kinotrip – mladi za mlade se je udeležilo 292 obiskovalcev tako v okviru festivala Kinotrip kot tudi Kinotripovih projekcij na rednem programu.

»Mika me, da bi rekla, da sem pri kinu najbolj pogrešala druženje, socialno življenje. A v resnici se za tem »socialnim stikom« skriva nekaj večjega. Ko se usedem v kinodvorano na svoj rdeč stol, opazujem ljudi. Mlade, stare, pare, vse takšne in drugačne. V tistem trenutku, preden se začne katerikoli film, se počutim povezano. Kot del neke skupnosti. To sem pogrešala najbolj. Biti del neke skupnosti, pa tudi če le za kratek čas, ko sedim v kinodvorani in v tišini opazujem množico.«
– Uma

Najbolj gledan filma leta je z 2107 gledalci postal Čas deklištva Grete Gerwig, sodobna priredba priljubljenega romana. Sledi ji Dnevnik Diane Budisavljević, dolgo zamolčana zgodba o ženski, ki je med drugo svetovno vojno iz ustaških taborišč rešila na tisoče otrok. Na tretjem mestu najdemo velikega zmagovalca lanskih oskarjev, korejski film Parazit. Med najbolj gledano deseterico sta tudi Kinobalonova naslova Nenavaden teden s Tesso ter Loti in izgubljeni zmaji, prav tako dokumentarec Jadralke.

»Manjkal je zvok zvončka, ki te opozori, da moraš pohiteti v dvorano. Manjkali so predfilmi. Manjkal je tisti poseben občutek, ko se usedeš v polno dvorano in vsi počasi nehajo govoriti. Manjkala je zamaknjenost, ko pod vtisom ogledanega počasi hodiš iz dvorane. Manjkali so sogledalci, saj kino nikoli ni samostojna izkušnja.«
– Aleš
Tudi izvedbo festivalskega programa, ki predstavlja enega od treh osrednjih programskih stebrov mestnega kina, je v letu 2020 zaznamovala epidemija. Samo za en festival smo našli nadomesten termin (Festival dokumentarnega filma). Trije so bili prestavljeni na kasnejše datume (Festival frankofonskega filma, Festival migrantskega filma in Otok v Ljubljani), enega smo izvedli »na obroke« (Mednarodni festival žanrskega filma Kurja polt), kar nekaj pa jih je potekalo izključno na spletu (Animateka, LIFFe in Festival LGBT filma). Mesto žensk, Festival kratkega filma FeKK in Bobri so edini festivali, ki so lahko ob upoštevanju preventivnih ukrepov potekali v kinu. Odprtje našega 5. mednarodnega filmskega festivala Kinotrip pa smo spremljali le dan pred nenapovedanim jesenskim zaprtjem.

Kljub dolgima obdobjema zaprtja smo v 2020 predvajali kar 10 slovenskih celovečercev. V prisotnosti ustvarjalcev smo izvedli premiero slovenskega filma Polsestra, 16. edicijo Naših kratkih in v okviru Otoka v Ljubljani še premiero filma Človek s senco. Sredi junija smo odprli Kinodvorišče, naš letni kino v atriju Slovenskih železnic, s slovenskim dokumentarcem Hči Camorre.

»Hvala, @kinodvor, za ta čudovit filmski klepet. Sploh se nisem mogla odtrgati od zaslona.«
– Katja

Med vrhunci jesenskega programa je bila premiera prvega filma igralca, režiserja, umetnika, glasbenika in producenta Vigga Mortensena. Projekciji prvenca Padati je sledil pogovor po Skypu z Mortensenom in glavnim igralcem Lanceom Henriksenom. 60 ljudi se je lahko udeležilo dogodka v živo v Kinodvoru, nekaj tisoč pa si ga je ogledalo v živem prenosu na Kinodvorovem Facebook profilu.

Takoj po pomladnem zaprtju smo začeli raziskovati in razvijati komplementarne načine ponudbe filmskih vsebin, ki nam pomagajo ohraniti stik z našim občinstvom v času zaprtja ali onemogočenega dostopa do kina. Tako smo že z začetkom sezone 2020/2021 pričeli z izvajanjem šolskih spletnih ogledov filmov, skupaj z Art kino mrežo Slovenije pa smo začeli razvijati tudi platformo za spletni ogled filmov.

»nekdo se je čez poletje fino pripravil! hvala, @kinodvor
– Nina

Epidemija nas je v letu 2020 postavila pred dodaten izziv: kako dostopnost kakovostne filmske vzgoje zagotavljati tudi v časih, ko v našem kinu filmske projekcije niso mogoče. Med enim in drugim zaprtjem kulturnih ustanov smo razvili novo spletno mesto za raziskovanje kina in filma – Kinoigrišče. Ta otrokom in mladim ponuja vsebine, vezane na raznolike filme, ki jih predvajamo v našem kinu ali pa so dostopni na DVD-jih. Preko programa MOL generacije pa vrtcem in šolam omogočamo tudi spletne filmske projekcije.

»absolutno navdušena, da ste uvedli kino na zahtevo«
– Sara

Kot odgovor na delovanje v spremenjenih razmerah smo zasnovali tudi Kino na zahtevo, s katerim smo v času omejitev obiska v Mali dvorani omogočali ogled izbranega filma v želenem terminu za zaključeno skupino do 10 oseb.

Zaradi pandemije se vsa filmska industrija sooča z eno največjih kriz v svoji zgodovini. Še nikoli prej kini niso bili zaprti v takem obsegu in tako dolgo. Industrija je naredila hitre in občutne premike k »novemu«, »spletnemu« in »hibridnemu« modelu začetka prikazovanja filmov. Vendar poročajo tudi o pozitivnih opažanjih: med producenti, distributerji in filmskimi ustvarjalci se je povečalo zavedanje o pomembnosti kinematografskega prikazovanja za uspeh filma. Spodbudni so tudi rezultati raziskav, ki so preverjale varnost kinematografov ob upoštevanju varnostnih ukrepov, saj do zdaj ni bil zabeležen niti en primer širitve koronavirusa zaradi okužbe v kinu. Zato smo prepričani, da se bodo ljudje vrnili v kine (v številu kot pred epidemijo), zlasti v kine, kot je Kinodvor, ki ponuja raznolike programe in festivale za najširše skupine obiskovalcev ter skrbi tudi za izvajanje filmske vzgoje. Spodbudni odzivi med zaprtjem in predvsem v času ponovnega zagona kažejo, da obiskovalci pogrešajo kino in da so navade obiskovanja kina močne.

»Najprej se mi je zdelo super, da lahko vse dni v gatah gledam Netflix in naročam hrano, rekel sem si, to je to! Ampak ne. Ni kino Netflix. Kino je, da se veseliš filma, ne da samo klikaš. Da se oblečeš, usedeš na kolo in v temi, skupaj z drugimi, dve uri pri miru skoncentrirano sediš. Tudi o filmu na koncu premišljuješ drugače. Enostavno ne moreš enako misliti film, če ležiš, imaš v naročju komp in ješ pomfrit,” je za STA povedal Blaž, ki ravno zaradi tega, kljub koroni, verjame v kino, verjame v Kinodvor, ker je tu “na pol doma”.«
– povzeto iz: Spet doma: Ponovno odprtje Kinodvora razveselilo zvesto občinstvo, Alenka Vesenjak, Slovenska tiskovna agencija

* Vse citate, če ni navedeno drugače, smo od naših obiskovalcev prejeli po e-pošti oziroma so jih prispevali sledilci naših družbenih omrežij.

Fotografije

Kinodvor. E-novice.

Bodite obveščeni! Prijavite se na naše e-novice in prejmite informacije o prihajajočih filmih, dogodkih in festivalih.