Spletni šolski katalog

Celovečerni prvenec britanske režiserke ponuja pretanjen in sočuten pogled na najstniško prijateljstvo, samoodkrivanje in spolnost. Glavna nagrada v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu.

Zgodba o poletju, po katerem nič več ne bo tako, kot je bilo. Neprizanesljiva, čustveno večplastna komedija nravi je Christianu Petzoldu (Phoenix, Undine) prinesla srebrnega medveda na Berlinalu.

Duhoviti vrtiljak podob, od camere obscure pa do youtube posnetkov, obrača pogled kamere nazaj v družbo, da bi raziskal, kako obsedenost s podobo spreminja naše doživljanje in vedenje.  Ali kot pravita avtorja: »Sposobnost krmarjenja po medijski krajini je postala vprašanje demokracije.«

Ken Loach, stari hrast britanskega socialnega realizma, v svojem značilno ognjevitem, čustveno neposrednem slogu poziva k sočutju in medkulturni solidarnosti.

Ona je vse. On je samo Ken. Greta Gerwig (Lady Bird, Čas deklištva) je film posnela po scenariju, ki ga je napisala z Noahom Baumbachom (Frances Ha, Marriage Story).

Animirani film, ki brez besed naslika barvito in toplo pripoved o pomenu prijateljstva in njegovi krhkosti. Film je hkrati tudi ljubezensko pismo New Yorku. Nominiranec za oskarja in prejemnik številnih najpomembnejših nagrad za najboljši animirani film leta.

Šestletna Cléo ima svojo varuško Glorio najraje na svetu. Ko se mora Gloria nenadoma vrniti na Zelenortske otoke, kjer jo čakata lastna otroka, mora deklici obljubiti, da se bosta kmalu spet videli. Gloria tako Cléo povabi na svoj otok, kjer skušata kar najbolje izkoristiti svoje zadnje skupno poletje.

Film Mattea Garroneja (Gomorra) je homerska pravljica o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo. Toda od uresničitve sanj ju ločijo labirint kontrolnih točk, grozote centrov za pridržanje, razgreta Sahara in prostrane vode Sredozemskega morja.

V delu, ovenčanem z nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, se z našimi prepričanji in pričakovanji mojstrsko poigrava eden velikih filmskih humanistov Hirokazu Koreeda (Tatiči). Njegova Pošast je zadnji film, za katerega je glasbo napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto.

Komedija, drama, romanca, znanstvena fantastika … nič ne more zares opisati tega vizualno osupljivega filma Wesa Andersona, kjer se o umetnosti, žalovanju, vesolju in smislu vsega skupaj sprašujemo v družbi nekaterih najsvetlejših zvezd filmskega neba: Scarlett Johansson, Jasona Schwartzmana, Toma Hanksa, Steva Carella, Margot Robbie in mnogih mnogih drugih …

Festivalski hit o influencerki Leo, ki ima danes milijon in pol sledilcev, je zgodba o dekletu, ki živi pravljične sanje, v katerih princa na belem konju zamenjajo spletni oboževalci.

Švedski satirik Ruben Östlund (Višja sila, Kvadrat) svoje strupene bodice tokrat uperi v svet visoke mode in ekonomsko privilegiranih ter ustvari divje zabavno farso, v kateri se razredna hierarhija obrne na glavo in razkrije tržna vrednost lepote. Zlata palma v Cannesu. Tri nominacije za oskarja: za film, režijo in izvirni scenarij.

Tiho presunljiva, rahločutna pripoved o odraščanju, ki skozi oči mlade protagonistke raziskuje vprašanja družine, osamljenosti in žalovanja. Film, posnet v redko slišanem irskem jeziku, je navdušil tako gledalce kot kritike ter prejel številna priznanja, vključno z veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu in nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec. Po romanu Foster Claire Keegan,

Očarljiv, grenko-sladek animirani film, v katerem Alain Ughetto odpotuje nazaj v času in oživi zgodovino svoje družine – z lutkami in namišljenim pogovorom s svojo babico Cesiro, pa tudi z resničnimi zgodovinskimi predmeti, ki so bili del vsakdanjega življenja tedanjih družin. Pred nami se izriše pejsaž s humorjem začinjenega – čeprav težkega – življenja severnih Italijanov, ki bržkone ni bilo tako drugačno od življenj naših starih staršev.

Režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter »Sisi« oživita kot izrazito sodobno žensko, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj. Nagrada za najboljšo žensko vlogo v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu.

Čudovito posnet dokumentarni film je hvalnica lepoti, inteligenci in veličastnosti kitov.

Režiserko je brskanje po starih družinskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli kompleksnega notranjega življenja ljudi, ki jih imamo radi. Njen globoko osebni, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec je navdušil kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2022.

Belgijski režiser Lukas Dhont se po uspešnem prvencu Dekle vrača z rahločutno, presunljivo zgodbo o prijateljstvu med odraščajočima fantoma, o moškosti, ranljivosti in obžalovanju. Velika nagrada žirije v Cannesu, nominacija za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec ter dve lovoriki na ljubljanskem Liffu: nagrada Art kino mreže Slovenije in nagrada mladinske žirije Kinotrip.

Sammy Fabelman, ki odrašča v Arizoni po drugi svetovni vojni, odkrije pretresljivo družinsko skrivnost in raziskuje, kako nam lahko moč filma pomaga spoznati resnico o drugih in nas samih. 7 nominacij za oskarja!

Brata Dardenne v svojem značilnem naturalističnem slogu pripovedujeta napeto, srce parajočo zgodbo o dveh afriških najstnikih, ki skušata obdržati glavo nad vodo v trdnjavi Evropa. Dobitnik posebne nagrade ob 75. obletnici festivala v Cannesu.

V svojem celovečernem prvencu režiserka s stiliziranim avtorskim izrazom izrisuje občutke osamljenosti in odtujenosti, njihovo temačnost pa prežene z absurdom začinjena črna komedija. Naj te film odpelje v nenavadno praznino!

V dokumentarnem filmu spremljamo vrvenje življenja na hrastu: od korenin do krošnje. Gledalca vsrkata osupljiva fotografija in nikdar enaka zvočna podoba ter mu v meditativnem predahu poglobljenega opazovanja razkrivata krhko ravnovesje živega sveta. Film, ki ga lahko raziskujemo in doživimo samo za velikem platnu.

Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.

Snežni leopard je veliko več kot vizualno čudovit film o eni najredkejših in najbolj izmuzljivih velikih mačk; opazovalni dokumentarec, v katerem je pot pomembnejša od cilja, z nami velikodušno deli užitek odkrivanja. Glasba: Warren Ellis in Nick Cave. Cezar za najboljši dokumentarni film.

Film ameriške režiserke iranskih korenin Ane Lily Amirpour (Ponoči hodi sama) je zgodba o outsiderki, ki v kaosu sodobnega sveta išče svoj prostor pod (polno) luno. Mona Lisa in krvava luna je z neonom in estetiko B-filma prežeta pravljica za odrasle, prisrčna sci-fi komedija in bizaren fantazijski triler.