Danes je blagajna odprta od 17:30 do 21:30 (odpre se čez 14:53).
od 20. septembra 2023

Psom in Italijanom vstop prepovedan Interdit aux chiens et aux Italiens

Alain Ughetto / Francija, Italija, Portugalska, Švica, Belgija / 2022 / 70 min / francoščina

Očarljiv, grenko-sladek animirani film, v katerem Alain Ughetto odpotuje nazaj v času in oživi zgodovino svoje družine – z lutkami in namišljenim pogovorom s svojo babico Cesiro, pa tudi z resničnimi zgodovinskimi predmeti, ki so bili del vsakdanjega življenja tedanjih družin. Pred nami se izriše pejsaž s humorjem začinjenega – čeprav težkega – življenja severnih Italijanov, ki bržkone ni bilo tako drugačno od življenj naših starih staršev.

režija Alain Ughetto, scenarij Alain Ughetto, Alexis Galmot, Anne Paschetta, oblikovanje likov David Roussel, animacija Marjolaine Parot, fotografija Fabien Drouet, Sara Sponga, montaža Denis Leborgne, scenografija Jean-Marc Ogier, glasba Nicola Piovani, produkcija Alexandre Cornu, Jean-François Le Corre, Mathieu Courtois, Ilan Urroz, Nicolas Flory, Manuel Poutte, Enrica Capra, Luis Correia, Nicolas Burlet, nastopata Ariane Ascaride, Alain Ughetto, distribucija Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta

festivali, nagrade Annecy (nagrada žirije); Bilbao (nagrada občinstva); Anima Bruselj (nagrada občinstva); evropska filmska nagrada za najboljši animirani film; Tokio (nagrada za najboljši animirani celovečerec); nagrada Mednarodnega združenja cinefilov za najboljši animirani film; Torino; Festival mediteranskega filma v Bruslju (nagrada občinstva, nagrada Cineurope, posebna nagrada žirije za najboljši celovečerni film); Bucheon (nagrada za najboljši celovečerec); Animateka

IMDb

Fotografije

zgodba
Zgodnje dvajseto stoletje, gorska vasica v Italiji. Luigi Ughetto se v iskanju boljšega življenja z bratoma odpravi čez mejo, v švicarske in francoske Alpe. Tam opravljajo gradbena dela, ki se jim domačini izogibajo. Luigi se zaljubi v delovodjevo hčer Cesiro – a njuna idila ne traja dolgo …

iz prve roke
»Rad bi poznal Luigija, svojega dedka, vendar ga nisem. Poznal pa sem babico Cesiro … Imel sem dvanajst let, ko je umrla, klical sem jo ‘babi’. Zame se je babi taka že rodila, tam pri plinskem štedilniku, oblečena v črno, z rokami v polenti. Hotela je biti bolj francoska od Francozov, zato je nikoli nisem slišal govoriti italijansko. V kuhinji je že od zgodnjega jutra odmevala pesem, s polento in mlekom za zajtrk, polento in zajčjo obaro opoldne ter polento iz pečice zvečer. In potem sem spoznal: še preden je babico kdo klical babi, je bila Cesira – bila je mlada in lepa, nosila je barvna oblačila, bila je zaželena in ljubljena. /…/ Cesira je postala triindvajset centimetrov visoka figurica, ki jo vidimo v filmu. Ko sem ji zastavljal vprašanja, mi je povedala svojo zgodbo, o svojem življenju v Italiji, o tem, kako je spoznala Luigija, o odpovedani poti v Ameriko, o tem, zakaj ravno Francija …«
– Alain Ughetto

kritike
»To je zgodba o stiskah in revščini, o tesno povezani skupnosti, o smrti in rojstvu, o ljubezni in izgubi ter o žilavi vztrajnosti. V širšem pogledu pa govori o Evropi, o tem, kako ravna z revnimi in z migranti, ter o krvi, znoju in solzah, prelitih med gradnjo Evrope, kot jo poznamo danes. /…/ K tej ljubezni je brez dvoma pripomogla tudi osebna povezava, vendar Psom in Italijanom vstop prepovedan zaradi tega postane le še lepši in nežnejši film o žrtvah, ki jih je morala sprejeti prejšnja generacija, da je naši zagotovila srečo.«
– Mark van de Klashorst, International Cinephile Society

»Alain Ughetto prikaže te nesrečne pripetljaje in zločine zoper človečnost s skrajno suhim humorjem in utrujeno stoičnostjo. Ko svojo družino spremeni v lutke, lahko pove njeno zgodbo, ne da bi se ta sprevrgla v obtežene litanije o nepojmljivi tragediji. Da ne bo pomote, film je v tem, kar prikaže, pogosto nežno srce parajoč. Vendar pušča prostor za humor, in če kaj potrebuje dodatno razlago, včasih vskoči živi Alain in prosi animirano Cesiro, naj pojasni. Skupaj ponudita izjemen vpogled v Evropo preteklega stoletja.«
– Ard Vijn, Screen Anarchy

»Animirana rekonstrukcija pri Ughettu izhaja iz tega, da zgodovine ne more nikoli izrezati, zato jo pokaže kot nujno asociativno, polno človekovih afektov in pozabljanja. Pripoved o babičinem življenju se ne pretvarja, da poteka sama, ampak jo očitno animira – torej oživlja – roka njenega vnuka.«
– Oskar Ban Brejc, Radio Študent

»Film, izdelan iz gline in kostanja, kartona in skal, odlikuje prijetno grobo izklesana estetika, kot nalašč za upodobitev iznajdljivih in žilavih gorjanov, ki si ustvarijo življenje s tistim, kar jim pač nameni usoda.«
– Wendy Ide, Screen Daily

»Najkompleksnejše, najbolj travmatične in najbolj potlačene momente našega sveta so očitno sposobni prikazati le še animirani filmi – v igranih filmih tega, kar vidite v tem žilavem animiranem filmu, zlepa ne boste videli. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

torek, 12. 09. 2023

S starimi starši na film

Vnuk(inja) ter babica ali dedek si lahko film Psom in Italijanom vstop prepovedan ogledata skupaj, za ceno ene vstopnice, in ustvarita skupen filmski spomin. Velja za vse projekcije filma.

četrtek, 01. 12. 2022

Filmska srečanja ob kavi na Animateki: Jean-François Le Corre

Po dopoldanski projekciji filma Psom in Italijanom vstop prepovedan smo z gostom razmišljali o univerzalnosti družinskih spominov in zgodb ter izvedeli več o procesu nastajanja celovečernih animacij ter njihovem razvoju skozi čas.

Celovečerni filmi na 19. Animateki

Vsako leto mednarodni festival animiranega filma v Kinodvoru pokaže izbor animiranih celovečercev. Letos jih bo v Kinodvoru na ogled kar osem, zato to toplo vabljeni na te izjemne projekcije.

petek, 16. 09. 2022

Filmska srečanja ob kavi 2022/23

Program filmskih srečanj za poznejša leta: gledamo filme in se pogovarjamo z izbranimi gosti.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Črni čaj Black Tea

Abderrahmane Sissako

četrtek, 20. 06. 2024 / 18:30 / Dvorana

Veliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako (Čakajoč na srečo) se vrača z melanholično romanco, postavljeno v afriško četrt tretjega največjega kitajskega mesta.

Joan Baez: Jaz sem hrušč Joan Baez: I Am a Noise

Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor

četrtek, 20. 06. 2024 / 19:00 / Mala dvorana

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.

Kinodvorišče / Novo na sporedu

Motoristi The Bikeriders

Jeff Nichols

četrtek, 20. 06. 2024 / 21:30 / Kinodvorišče

Film Jeffa Nicholsa (Zaklonišče, Mud, Loving), navdihnjen s fotografsko študijo chicaških motoristov Dannyja Lyona iz leta 1968, je portret testosteronske, mačistične, z bencinom zapacane in v usnje odete subkulture ameriškega Srednjega zahoda, hkrati pa univerzalna zgodba o iskanju identitete in pripadnosti.