Napovedujemo

Srhljivo smešen (ali pa smešno srhljiv) film o naših norih časih, kakršnega lahko ustvari le Lanthimos.

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Mlada slovenska režiserka Kukla se v svojem celovečernem prvencu sprašuje: »Kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal?« Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu.

Film Stanleyja Kubricka, prirejen po klasičnem romanu Williama Makepeacea Thackerayja, je zgodba o vzponu in padcu očarljivega sleparja, lažnivca in družbenega povzpetnika iz 18. stoletja. Dobitnik štirih oskarjev, tudi za najboljšo fotografijo. Ob petdesetletnici filma.

Zadnjih 67 dni v slikarjevem življenju, kot jih vidi Maurice Pialat – slikar, ki je postal enfant terrible francoskega filma. Ob režiserjevi stoletnici. 

Zabavna romantična komedija nas odpelje v misli moškega in ženske na prvem zmenku, da bi razkrila mehanizme, ki usmerjajo naša dejanja. Uspešnica letošnjega Liffa.

Tri zgodbe, včasih smešne, drugič žalostne, o odnosu med starši in njihovimi odraslimi otroki. »Antiakcijski film« Jima Jarmuscha je prejel zlatega leva v Benetkah.

Najnovejši film Wesa Andersona prihaja na spored Kinodvora naravnost s svetovne premiere v Cannesu.

S soncem obsijani neo-noir je zrežiral nemški filmar Jan Ole Gerster, pri scenariju pa je sodeloval nedavno preminuli slovenski scenarist in režiser Blaž Kutin, tudi avtor scenarija za Gersterjev prejšnji celovečerec Lara. Film je doživel premiero v sekciji Berlinale Special Gala.

Najnovejši film Paula Thomasa Andersona, režiserja Gospodarja, Fantomske niti in Sladičeve pice.

Film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta, Najbolj grozen človek na svetu) je intimna in ganljiva zgodba o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu.

Igriv in barvit film nas popelje v svet deklice, ki bo nekoč postala znamenita slikarka Frida Kahlo. Radovedna, domiselna in polna življenja, Frida vsako preizkušnjo spremeni v pustolovščino. In to s pogumom in divjo domišljijo, ki ju nikoli ne zmanjka.

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

Filmska upodobitev istoimenske knjižne uspešnice Bronje Žakelj, v kateri je pisateljica opisala lastno življenjsko zgodbo. Film, ki nas prestavi v Ljubljano osemdesetih let, je ganljiva, duhovita in navdihujoča pripoved o odraščanju, izgubi in preživetju.

Film Stanleyja Kubricka, prirejen po klasičnem romanu Williama Makepeacea Thackerayja, je zgodba o vzponu in padcu očarljivega sleparja, lažnivca in družbenega povzpetnika iz 18. stoletja. Dobitnik štirih oskarjev, tudi za najboljšo fotografijo. Ob petdesetletnici filma.

Film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta, Najbolj grozen človek na svetu) je intimna in ganljiva zgodba o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu.

Film, ki z lahkotnostjo in humorjem raziskuje različne odtenke bolečine – tako osebne kot kolektivne –, je Jesseju Eisenbergu prinesel več nagrad za scenarij, Kieran Culkin pa je poleg kritiške hvale prejel oskarja za najboljšo stransko vlogo.

Ganljivo dramedijo o nenavadnem prijateljstvu med ciničnim Angležem in prikupnim pingvinom je po resnični zgodbi posnel Peter Cattaneo (Do nazga).

Celovečerni prvenec režiserke Urške Djukić (Babičino seksualno življenje) skozi oči sramežljive in občutljive 16-letne Lucije raziskuje moč dekliških glasov, ki skušajo  preglasiti tradicionalne ideje in patriarhalne vzorce. Otvoritveni film tekmovalnega programa Perspektive in dobitnik nagrade FIPRESCI za najboljši prvenec na letošnjem Berlinalu.

Mladi tajski režiser pomembna vprašanja o družini, medgeneracijskih vezeh in iskanju sreče zapakira v ganljivo dramedijo, ki je doma porušila vse rekorde gledanosti in prerasla v pravi kulturni fenomen. Pripeljite babico in ne pozabite na robčke!

Tri zgodbe, včasih smešne, drugič žalostne, o odnosu med starši in njihovimi odraslimi otroki. »Antiakcijski film« Jima Jarmuscha je prejel zlatega leva v Benetkah.

Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.

Po nepričakovani smrti priljubljenega papeža vodenje konklava prevzame dekan Lawrence. Medtem ko se v vatikanskih dvoranah zbirajo kardinali z vsega sveta, Lawrence odkriva skrivnosti, ki bi lahko zamajale same temelje Katoliške cerkve … Oskar za najboljši prirejeni scenarij.

Christian Petzold (Phoenix, Rdeče nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete, tokrat v skrivnostni družinski psihodrami, sodobni pravljici za odrasle, v kateri skušata dve ženski znova sestaviti drobce svojih razbitih življenj.

Drama, ki nas postavi v čevlje preobremenjene medicinske sestre, odpira vprašanji človeške zmotljivosti in empatije do medicinskega osebja, prignanega do roba lastnih zmožnosti. 

Tiho presunljiva, čudovito posneta pastoralna drama, ki jo italijanska režiserka pripoveduje v štirih poglavjih, postavljenih v štiri letne čase. Velika nagrada žirije v Benetkah.

Katalonska režiserka Carla Simón (Poletje 1993, Alcarràs) znova zakoplje v zgodovino svoje družine, da bi iz spominov – tako resničnih kot izmišljenih – sestavila zgodbo svojih staršev.

Celovečerni prvenec režiserke Urške Djukić (Babičino seksualno življenje) skozi oči sramežljive in občutljive 16-letne Lucije raziskuje moč dekliških glasov, ki skušajo  preglasiti tradicionalne ideje in patriarhalne vzorce. Otvoritveni film tekmovalnega programa Perspektive in dobitnik nagrade FIPRESCI za najboljši prvenec na letošnjem Berlinalu.

Prvenec islandske režiserke je topla, a nikoli sentimentalna zgodba o utehi, ki jo lahko prinese nepričakovano prijateljstvo.

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Igrani prvenec Payal Kapadia, dobitnik velike nagrade žirije v Cannesu, je prvi indijski film v tridesetih letih, ki se je uvrstil v tekmovalni program festivala.

Poleti na Ljubljanskem gradu ponoči zasijejo tudi filmske zvezde.

Letni Kinodvor na Kongresnem trgu je brezplačna prireditev s štirimi projekcijami vrhuncev filmske umetnosti.