Napovedujemo

Program štirih kratkih, drznih in humornih filmov o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi. Odraslim priporočamo ogled v spremstvu mlajše osebe!

Rije, leze, čofota, skače, plava, frfota, pleza, leta in skaklja – iz majhnega v velikega! V novih epizodah priljubljene serije opazujemo, kako zrastejo delfin, volk, bober in hobotnica.

Paolo Sorrentino (Oni, Neskončna lepota) se vrača v svet italijanske politike z elegantno umirjenim portretom fiktivnega predsednika, ki se ob iztekajočem mandatu spopada s težkimi odločitvami – tako političnimi kot osebnimi. Nagrada za najboljšega igralca v Benetkah.

Celovečerni prvenec režiserke Urške Djukić (Babičino seksualno življenje) skozi oči sramežljive in občutljive 16-letne Lucije raziskuje moč dekliških glasov, ki skušajo  preglasiti tradicionalne ideje in patriarhalne vzorce. Vesna za najboljši celovečerec, nagrada FIPRESCI na Berlinalu ter nominacija za nagrado Evropske filmske akademije za odkritje leta.

Ob praznovanju Mednarodnega dneva frankofonije tradicionalno poteka Festival frankofonskega filma.

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

Vzkliki in odmevi slovenske narodne zavesti skozi šport, spomin in kolektivna čustva. Dokumentarec z arhivskimi posnetki, osebnimi anekdotami in družbenimi premisleki raziskuje, kako se narod gradi skozi navijanje ter kaj vse (in koga) pri tem pusti ob strani.

Festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Filmski program v Kinodvoru za družine in za šole.

V Hamburgu živeči režiser palestinsko-sirskih korenin je drugi del svoje trilogije Homeland postavil na majhen, poplavam izpostavljen otok v Vatskem morju. Melanholični, razpoloženjski film o izgnanstvu in ranah, ki jih to pušča za seboj, zaznamuje karizmatičen igralski nastop legendarne Hanne Schygulla.

Intimno filmsko popotovanje skozi zgodovino armenskega filma.

Film Tamare Kotevske (Medena dežela), navdihnjen s starodavnimi miti in ljudskimi pripovedkami, je ganljiva dokumentarna pravljica o kmetu in njegovi edinstveni vezi z belo štorkljo.

Avril, idealistična odvetnica, ki se rada loteva izgubljenih primerov, prevzame obrambo psa Cosmosa, obtoženega, da je ugriznil tri ljudi. Sledi prvi sodni proces proti štirinožcu po srednjem veku. Avril mora na vsak način zmagati, sicer bo njeno nenavadno stranko doletela smrtna kazen. Dobitnik nagrade pasja palma na festivalu v Cannesu.

Belgijska mojstra socialnega realizma prepleteta zgodbe petih deklet, ki se spopadajo z izzivi prezgodnjega materinstva. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

Restavrirana različica mojstrovine Powella in Pressburgerja, zgodba o mladi balerini, razpeti med moškega, ki ga ljubi, in svojo strast do plesa. »Brez dvoma eden najlepših barvnih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih.« – Martin Scorsese

Sergej Loznica (Dva tožilca) dokumentira vsakdanje življenje svojih rojakov pod rusko invazijo.

Velika klasika iz zlate dobe indijskega filma, melodrama o umetniku, ki ne najde svojega mesta v brezčutnem, materialističnem svetu.

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

Animirani film prikazuje paleontologinjo Mary Anning pri dvanajstih letih. Vedoželjna, pogumna in neugnana deklica krši pravila in norme svojega časa že v mladosti, pozneje pa postane ena prvih znanstvenic. Njena zgodba nas opogumlja, da sledimo sebi in svojim zanimanjem.

Film, posnet v ritmu napetega trilerja, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja.

Ognjemet domišljije, smeha in pustolovščin v čudežnem svetu po priljubljeni otroški seriji romanov Enid Blyton. 

Grenko-sladka komedija o samoodkrivanju je takoj po premieri osvojila vrh indijskih lestvic gledanosti in si skozi leta pridobila močan kult privržencev. Britanski filmski inštitut jo je uvrstil med deset največjih bollywoodskih filmov 21. stoletja.

Prvenec islandske režiserke je topla, a nikoli sentimentalna zgodba o utehi, ki jo lahko prinese nepričakovano prijateljstvo.

Igrani celovečerec Žige Virca (Houston, imamo problem!) in scenaristke Ize Strehar (Prasica, slabšalni izraz za žensko) je duhovita in iskriva družbena satira, v kateri se starši ne borijo le za boljšo prihodnost svojih otrok, ampak tudi za svoj ego.

Štiri regratove semenke iščejo nov dom pod nebom. 

Film Stanleyja Kubricka, prirejen po klasičnem romanu Williama Makepeacea Thackerayja, je zgodba o vzponu in padcu očarljivega sleparja, lažnivca in družbenega povzpetnika iz 18. stoletja. Dobitnik štirih oskarjev, tudi za najboljšo fotografijo. Ob petdesetletnici filma.

S soncem obsijani neo-noir je zrežiral nemški filmar Jan Ole Gerster, pri scenariju pa je sodeloval nedavno preminuli slovenski scenarist in režiser Blaž Kutin, tudi avtor scenarija za Gersterjev prejšnji celovečerec Lara. Film je doživel premiero v sekciji Berlinale Special Gala.

V prvem delu ohlapno povezane trilogije norveškega režiserja Daga Johana Haugeruda (Seks, Ljubezen, Sanje) intimni pogovor med dvema moškima sproži duhovit in osvežujoče odkrit premislek o spolnosti in spolnih vlogah v sodobni družbi.

Norveški režiser nas v zadnjem delu trilogije tematsko povezanih, a samostojnih filmov, postavljenih v sodobni Oslo (Seks, Sanje, Ljubezen), povabi k razmisleku o naših željah in pričakovanjih v zvezi s spolnostjo, razmerji in intimnostjo.

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Seks, Ljubezen in Sanje – ne nujno v tem vrstnem redu – so poglavja v ohlapno povezani trilogiji o sodobnih razmerjih norveškega romanopisca in režiserja Daga Johana Haugeruda. Sanje, tankočuten in duhovit razmislek o ljubezenskem (in umetniškem) prebujenju mladega dekleta, so režiserju prinesle glavno nagrado na Berlinalu. 

Filmska upodobitev istoimenske knjižne uspešnice Bronje Žakelj, v kateri je pisateljica opisala lastno življenjsko zgodbo. Film, ki nas prestavi v Ljubljano osemdesetih let, je ganljiva, duhovita in navdihujoča pripoved o odraščanju, izgubi in preživetju.

Letni kino v atriju Slovenskih železnic. Vhod skozi Kinodvor.

Izbrani festivalski filmi in gostje s festivala Kino Otok se v okviru programa Otok v Ljubljani predstavijo tudi v Kinodvoru.

Igrani prvenec Payal Kapadia, dobitnik velike nagrade žirije v Cannesu, je prvi indijski film v tridesetih letih, ki se je uvrstil v tekmovalni program festivala.

Poleti na Ljubljanskem gradu ponoči zasijejo tudi filmske zvezde.

Letni Kinodvor na Kongresnem trgu je brezplačna prireditev s štirimi projekcijami vrhuncev filmske umetnosti.