Danes je blagajna odprta od 15:00 do 21:00 (odpre se čez 10:29).
Sobivanje s pisanim svetom

Sobivanje s pisanim svetom

Življenje pod ali nad krošnjami dreves? Ob Prinčevem potovanju odkrivajte različne načine bivanja, na koncu pa si zgradite čisto pravi bivak.

Tom in princ Laurent odkrivata raznolika čudesa in odpotujeta izpod krošenj dreves na čisti vrh njihovih vej. Oglej si dva odlomka iz filma in primerjaj obe mesti.

Najdeš deset razlik? Pozorno opazuj, kako sta zgrajeni mesti, kakšnih oblik sta in iz kakšnih materialov. Kaj pa barve in svetloba? Kaj poganja življenje v enem in drugem mestu? Za lažje opisovanje si lahko natisneš beležko za opazovanje in vanjo vpisuješ razlike – tukaj.

Kje pa je tebi življenje bolj všeč?



 

Resnična bivališča iz naravnih materialov

Mesto na vrhu krošenj v filmu Prinčevo potovanje so si zamislili ustvarjalci filma. Vendar podobna bivališča iz naravnih materialov najdemo tudi v naši daljni in bližnji okolici! Ljudje so že od nekdaj gradili domove iz materialov, ki so jih našli v svojem okolju: les, kamen, glina, slama, lubje. Ponekod so uporabili tudi živalske kože, na severu, kjer vlada večna zima, pa so si bivališča napravili kar iz ledu. Morda veš, kako imenujemo takšno hišo?

Te preproste arhitekture se niso naučili v posebnih šolah, temveč se je znanje prenašalo iz roda v rod. Nastajala je zaradi nuje po preživetju in skozi neizprosne pogoje prišla do najboljših rešitev. Na različnih koncih sveta tako najdemo raznolika bivališča, odvisna od naravnih danosti okolja.

Šotor za vso družino (Sahara, Mongolija)
Puščavska ljudstva, ki se večkrat selijo iz kraja v kraj, s seboj nosijo tudi svoja bivališča. Zato je pomembno, da so iz lahkih, prenosljivih materialov. Nomadi v Sahari svoje šotore postavljajo iz dolgih palic in velikih kosov tkanine, ki jih na leseno ogrodje napnejo z vrvmi. Tak šotor nudi prijetno senco.

Visoko nad tlemi: hiše na pilotih (Slovenija, Kongo)
Nekateri ljudje so se odločili, da hiše postavijo kar nad vodo ali na težko dostopne predele. Dvignili so jih in podprli z visokimi lesenimi stebri (piloti). Na Ljubljanskem barju so nekoč tako gradili mostiščarji. Takšna bivališča so povečini zgrajena iz lesa, nudijo varno zavetje in dober razgled.

Snop na snop – hiša! (Libija, Sahara)
Kdo bi si mislil, da lahko hišo postavimo tudi iz trave! Posamezni snopi upogljivih šib ali visoke trave so zvezani v trdne elemente in oblikovani v preprosto zavetje. Najdemo jih tam, kjer so zaradi podnebja drevesa redka in zato ljudje niso imeli dostopa do lesa.

Eno polnozrnato streho, prosim! (Slovenija, Japonska)
Slama je eden najstarejših naravnih materialov za prekrivanje streh. Je skoraj večna, hkrati pa odlična zaščita pred vročino in mrazom. Za izdelavo strehe lahko uporabimo različne slame – pšenično, rženo, pirino.

Najdeš opisana bivališča na sliki?

List z dejavnostjo in rešitvami najdeš tukaj.

Sobivanje z okoljem

Gozdovi pokrivajo le 30 % kopenske površine, a jih ljudje vztrajno krčimo. Pri gradnji moramo biti pozorni tudi na potrebe drugih živih bitij in na njihova naravna bivališča. Na svetu nismo sami, zato je pomembno, da s svojo dejavnostjo ne škodujemo naravi, ki nas obdaja.

Še enkrat poglej filmska odlomka, tokrat skozi ekološka očala!

Kakšen odnos do gozda imajo prebivalci? Kdo živi v večjem sožitju? Kakšne volje so prebivalci enega in drugega mesta? Kako se obnašajo drug do drugega? Misliš, da na to vplivata tudi okolje in način življenja?
Za lažji razmislek si lahko svoje ideje zapišeš v beležko za razmislek, ki jo natisneš tukaj.

Zdaj pa naredi še svoj bivak!

Potrebuješ:

  • material, ki ga najdeš v gozdu: palice, veje, dračje, mah, listje, lubje, seno …
  • vrvi (ali srobot)

Pa gremo:

  • Najprej razmisli, kaj bo namen bivaka. Bo to skrivališče, opazovalnica, igralnica ali zavetje ob nevihti? Glede na to se odloči, kako velik bo in kam ga postaviti. Vrsta bivaka je odvisna tudi od materiala, ki ga najdeš v okolici.
  • Izberi primeren prostor, lahko je na vrtu ali v gozdu pod drevesom. Tla naj bodo čim bolj položna in suha, površina je lahko tudi travnata. Prostor najprej očisti: odmakni suho listje, odvečne veje.
  • Naberi najrazličnejši material: drevesne ali grmovne veje z listi, iglicami ali brez. Za prekrivanje sten lahko nabereš visoko travo, večje kose lubja ali liste rastlin, seno … Izbiraj kose, ki jih lahko neseš in so dovolj veliki za izdelavo majhnega bivaka. Ne trgaj vej z dreves, ampak jih pobiraj s tal!
  • Ko nabereš material, izberi največjo palico, ki bo služila kot osnova za postavljanje. Zatakni jo v drevesno rogovilo na višini približno enega metra, drugi del opri ob tla, da dobiš trikotnik. Ostale veje nalagaj tako, da se z enim koncem nalagajo na prvo, z drugim pa upirajo ob tla. Posamezne palice polagaj blizu skupaj. Če bivak ni stabilen, lahko veje na vrhu povežeš z vrvico. Na koncu bivak prekrij s suhim listjem ali smrekovimi vejami, ki bodo nudile priročno streho in zavetje pred vetrom.
  • Bivak lahko tudi okrasiš! Na streho pritrdi cvetove, praprot ali ptičja peresa, ki jih najdeš v gozdu. Pusti domišljiji prosto pot!
  • In nikar ne pozabi na ime! Hiša na Pujevem oglu, Vila Čira Čara, Krčma pri veseli kravi – to je nekaj znanih pravljičnih primerov. Iz koščka odpadnega blaga lahko izdelaš majhno zastavico z imenom, ki bo obiskovalcem gozda povedala, da je bivak naseljen.
Poglej si video


Igrarija Sobivanje s pisanim svetom je nastala v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije pri programu Igriva arhitektura.

Pripomočki

Prinčevo potovanje Le voyage du prince

Jean-François Laguionie, Xavier Picard

Fantastična pripoved o prijateljstvu med dvanajstletnim Tomom in princem iz oddaljene dežele, ki ob njunem odkrivanju raznolikih čudes izriše, kako pomembno je sobivanje s pisanim svetom, ki nas obdaja.

Kinobalon. E-novice.

Bodite obveščeni! Prijavite se na e-novice in prejmite informacije o prihajajočih filmih in dogodkih programa Kinobalon.

Za šole. E-novice.

Bodite obveščeni! Prijavite se na e-novice za šole in prejmite informacije o prihajajočih filmih in dogodkih programa.