12. Noč grozljivk (2019)

Dva osamljena klavniška delavca, mlada nadzornica kakovosti in njen šef, ugotovita, da se ponoči srečujeta v sanjah. Poetični, pravljični film madžarske režiserke Ildikó Enyedi, katere Zgodba moje žene v juliju prihaja na redni sporedu Kinodvora, je dobitnik zlatega medveda na Berlinalu, nagrade Evropske filmske akademije za najboljšo igralko ter nominacije za oskarja za najboljši tujejezični film.

Naravna smrt miši, Katharina Huber; Misija: Hebron, Rona Segal; Marlon Brando, Vincent Tilanus; Dustin, Naïla Guiguet; Velikonočna jajca, Nicolas Keppens

Češka režiserka Beata Parkanová je zgodbo svojih starih staršev prelila v natančen portret običajnih ljudi ob družbenem vrenju poznih šestdesetih let.

Gospoda Chancea, idiota, ki se v pravem trenutku znajde na pravem mestu (»being there«), igra virtuozni komik in kralj mimikrije Peter Sellers.

Po pol stoletja komunizma in ateizma se vrača religija! Toda ali je vzhodnoevropska družba pripravljena? Moški iz delavskega razreda se zbudi s svetniškim sijem nad glavo; na smrt obsojeni zločinec se spremeni v dojenčka; umetnik odkrije, da njegove slike ne hranijo le duš, ampak tudi želodce. Film Nebesa Srdjana Dragojevića (Parada) je navdihnil francoski mojster fantastike, ironije in absurda Marcel Aymé. Nagrada žirije mladih v Locarnu.

Film o »nuklearni družini« in zgodovini jedrskih poskusov v ZDA.

Hans vedno znova pristane v ječi zaradi homoseksualnosti; v povojni Nemčiji so po 175. členu istospolni odnosi namreč še zmeraj kaznivi. A Hans tudi med zaporniškimi zidovi vztrajno išče svobodo in ljubezen … Dobitnik nagrade posebni pogled v Cannesu, zmagovalec sarajevskega festivala in nominiranec za nagrado občinstva LUX.

Film nas popelje v čas vraževerja in čarovništva, ko mlada lovska vajenka Robyn Goodfellowe z očetom odpotuje na Irsko, kjer hočejo iztrebiti še zadnje krdelo volkov.

Film je čarovnija: z njim lahko opazujemo skrivna življenja živali in predmetov. Filme iz časa naših babic in dedkov ter dela sodobnih umetnikov z mislijo na najmlajše spremlja vodeni pogovor z otroki, ki vključuje tudi animacijo senčnih lutk in gibalno igro. Pogovor bo vodil pripovedovalec zgodb Rok Kušlan. 

Režiser Matteo Garrone (Gomora, Resničnost) in igralec Roberto Benigni vdahneta novo življenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja.

Zgodba o svobodi in ujetosti, o odraščanju dekleta iz tesnega objema družinske ljubezni in bolečin. Nagrada v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu 2021.

Hvalnica družini in spominu, ki obnavlja družinsko zgodovino v širšem kontekstu zgodovine Kitajske.

Študentka modnega oblikovanja Eloise lahko skrivnostno vstopa v šestdeseta leta, kjer spozna ambiciozno pevko Sandie. Toda swinging London ni tisto, kar se zdi na prvi pogled, in sanje o preteklosti se sprevržejo v nekaj veliko bolj mračnega … Psihološko grozljivko je posnel Edgar Wright, režiser Voznika (Baby Driver).

Ljubezen pred genocidom raziskuje vpliv trpljenja, vere in kulturnih razlik na tamkajšnje ljubezenske pesmi, dokumentira pa tudi, kako Jezidi ohranjajo pevsko tradicijo ter skozi pesem izražajo svojo ljubezen in bolečino. /// Salentinski zvočni odpor prikazuje boj za ohranitev dragocenega glasbila, imenovanega tamburreddhu, in pojasnjuje, kako se razlikuje od tamburella, cenenega turističnega predmeta brez zgodovine.

Sine Die, Camila Moreiras; Preživeti, Lara Milena Brose, Kilian Armando Friedrich; Žalostni stroji, Paola Michaels; Ali me bodo starši prišli pogledati?, Mo Harawe; Zbogom, Jérôme!, Adam Sillard, Gabrielle Selnet, Chloé Farr

Tiha, a silovita, minimalistična, a čustveno večplastna pripoved o ženski solidarnosti in pogumu je režiserki prinesla srebrnega medveda (veliko nagrado žirije) na Berlinalu.

Montreal. Maia in njena hči Alex na božični večer prejmeta skrivnostno pošiljko: zvezke, kasete in fotografije, ki jih je Maia v osemdesetih letih iz Bejruta pošiljala svoji najboljši prijateljici v Pariz. Maia se noče soočiti s spomini, zato začne Alex skrivaj raziskovati vsebino škatle. Pred dekletovimi očmi počasi oživi burno in strastno obdobje materinega odraščanja med libanonsko državljansko vojno.

Vizualno razkošna, duhovita in presenetljivo aktualna priredba enega največjih romanov Honoréja de Balzaca nas spomni, da »lažne novice«, »trolanje« in »sponzorirane vsebine« še zdaleč niso nova iznajdba. Veliki zmagovalec letošnje podelitve cezarjev.

»Nič drugega kot tišina, samo revolucionarna pesem, zgodovina v petih poglavjih, kot pet prstov na roki.«

Štirje tujci, odpadniki in zločinci na begu pred zakonom, sprejmejo smrtonosno misijo. Skozi zahrbtno južnoameriško džunglo morajo prepeljati nevaren tovor nitroglicerina.

»Srečali boste nenavadna bitja, zmožna nepozabnih in osupljivih dejanj! Nič ni, kakor se zdi …« Ta stavek, ki ga v uvodnem prizoru izgovori ravnatelj obskurnega, a čudovitega rimskega cirkusa med 2. svetovno vojno, bi bil lahko zlahka tudi napoved filma – zabavnega poklona različnosti in silovite brce fašizmu vseh obličij.

Zbirka pričevanj vojakov, ki zajema več kot pol stoletja izraelske zasedbe palestinskih ozemelj.

Abel Ferrara in Willem Dafoe si zamišljata zadnji dan v življenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri čemer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokončanih del.

Film o velikem in majhnem ter zelo drobnem in ogromnem. O prijateljstvu in medsebojni pomoči.

Mlad moški prispe v zloglasni zapor Maca sredi gozda v Slonokoščeni obali. Vodja zapornikov Črnobradec novinca izbere za novega romana; pripovedovalca, ki mora v noči krvave lune sojetnikom do zore pripovedovati zgodbe. Če mu ne uspe, ga čaka smrt. Mladenič začne pripovedovati o mističnem življenju legendarnega razbojnika po imenu kralj Zama … Film je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah.