Kalkuta, Indija, avgusta leta 1948. Terezija je naveličana svoje vloge učiteljice v samostanu sester Loreta, zato v Vatikan pošlje prošnjo za ustanovitev lastne redovne skupnosti. Čakanje na odgovor traja celo večnost, ona pa se medtem sooča z občutno konkretnejšimi problemi. Njena naslednica, sestra Agnieszka, je namreč zanosila, kar Terezijo močno razjezi, saj sama ne bi nikoli žrtvovala svojega poslanstva zaradi tosvetnih užitkov. Tako se znajde pred dilemo, ki izzove njene ambicije in preizkusi njeno vero. Gre za odločitev, ki se bo izkazala za točko preloma na njeni življenjski poti.
»Mati Terezija je bila resnično mati, vendar milijonom ljudi. Bila je stroga, nepopustljiva, disciplinirana, a hkrati nedoumljivo materinska. /…/ Odločili smo se upodobiti njeno zgodbo, še preden je postala Mati Terezija, kot jo poznamo danes. Naša mati je stara sedemintrideset let, film prikaže sedem dni njenega življenja. To mater predstavim domala kot direktorico multinacionalke, neizprosno in ambiciozno. Njeno svetost ocenjujem glede na storjena dejanja in ne po svetniškem vedenju. Pozivam k slavljenju žensk takšnih, kakršne so, ne le nesebičnih mučenic ali večnih žrtev, ampak kot popolnoma razvitih osebnosti, oseb, katerih hotenja so morda drugačna od zgolj nekomu postati žena.« (Teona Strugar Mitevska)
Teona Strugar Mitevska
Rojena leta 1974 v Skopju. S filmom se je kot igralka seznanila že v otroških letih, vendar je najprej doštudirala grafično oblikovanje in se nato odločila za študij filma na Tischevi umetnostni akademiji v New Yorku. Čeprav živi v Bruslju, se kot uveljavljena makedonska režiserka loteva tem, povezanih z domovino. Z bratom Vukom in sestro Labino je soustanoviteljica lastne produkcijske hiše Sisters and Brother Mitevski.