12. Noč grozljivk (2019)

Bizaren? Strašljiv? Teoretsko zarotniški? Človek težko zbere misli ob tem dokumentarcu, ki se dogaja ob divjanju ukrajinske krize, protestov na trgu Majdan in ruskega zavzetja Krima. Osrednji lik je Fedor Aleksandrovič, ukrajinski umetnik, značilen zanemarjen, zblojen individualist, ki nekega dne dobi fiksno idejo – in »dokaze«, da jedrska katastrofa v Černobilu leta 1986 ni bila posledica nesrečnih naključij, temveč načrtna diverzija visokih partijskih uradnikov iz Moskve! Razlog? Dvajset let trajajoče usposabljanje t. i. Duge, skrivnostnega prisluškovalnega radarja, postavljenega blizu jedrskega reaktorja, s katerim naj bi prek severnega tečaja v Ameriko pošiljali elektromagnetne signale, motili njihove telekomunikacijske kanale in nadzorovali misli Američanov, se je izkazalo za pregrešno drago katastrofo, zaradi katere bi lahko letele glave političnega vrha. Ker se je datum strokovnega pregleda Duge nezadržno bližal (september 1986), naj bi bila diverzija, »nesreča« v reaktorju, primeren razlog za nedelovanje Duge. Bolj ko se Fedor ukvarja s černobilsko preteklostjo in intervjuva številne vpletene posameznike, bolj spoznava, da se Rusija vrača v čas Stalinove Sovjetske zveze in da bi razkritje njegove teorije lahko imelo posledice zanj in njegovo družino …

Enainpetdesetletni Thierry po dvajsetih mesecih brezposelnosti naposled dobi službo varnostnika v supermarketu, a se že v naslednjem trenutku spotakne ob hudo moralno dilemo. Kolikšen del lastne integritete je človek pripravljen zastaviti v boju za dostojno življenje? Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

V zadnjih dneh kulturne revolucije se politični zapornik vrne k ženi, a ta ga zaradi amnezije ne prepozna več. Epska ljubezenska zgodba, s katero se velikan kitajskega filma Zhang Yimou (Dvigni rdečo svetilko, Hiša letečih bodal, Heroj) po desetletju blockbusterjev vrača k intimnim človeškim zgodbam ter svoji dolgoletni muzi, legendarni Gong Li.

Naj te film odpelje v napeto virtualno resničnost!

Naj te film odpelje z lamborghinijem med gangsterje!

Naj te film odpelje v ljubezenske zmešnjave!

Je mogoč upor skozi pesem? Dokumentarni film pripoveduje o Ženskem pevskem zboru Kombinat in o njegovi družbeni vlogi. Skozi razmišljanja znanstvenic, sopotnic in članic zbora raziskuje, ali nas sporočilo pesmi upora lahko nagovori še danes in pripomore k boju za boljši jutri, večjo človečnost, enakopravnost, dostojanstvo, pravice in svobodo.

Ganljiv, poglobljen portret “prve dame rock’n’rolla”, glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bolečino in s svojo nekonvencionalno držo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam.

Brezčasna klasika iz zlate dobe nemega filma, ki je izstrelila med zvezde nepozabnega Harolda Lloyda, se ponaša z enim najbolj ikoničnih filmskih prizorov vseh časov, v katerem “tretji genij” neme komedije na vrtoglavem vrhu nebotičnika binglja z urinega kazalca.

Z vsemi žavbami namazani studijski producent Eddie Mannix je na lovu za izginulim zvezdnikom (George Clooney), ki ga je med snemanjem epskega spektakla o antičnem Rimu ugrabila skrivnostna komunistična klika. Sklepno poglavje ‘trilogije butcev’ (Kdo je tu nor?, Intolerable Cruelty) je ljubeča satira filmske industrije, s katero se brata Coen vračata v zlato dobo Hollywooda 50. let.

V žarišču, poklon raziskovalnemu novinarstvu ter prejemnik oskarja za najboljši film in najboljši scenarij, pripoveduje resnično zgodbo o skupini novinarjev časopisa The Boston Globe, ki so leta 2002 razkrili množično spolno zlorabo otrok v katoliški cerkvi.

Leonardo DiCaprio v vlogi legendarnega traperja iz zgodnjega 19. stoletja, ki se po surovem grizlijevem napadu na pol mrtev poda na dolgo pot skozi neizprosno divjino ameriškega zahoda, da bi našel moža, ki ga je pustil za sabo. Film Alejandra G. Iñárrituja (Birdman) je pred-vesternovski triler o maščevanju, epska zgodba o preživetju ter vizualno osupljiva meditacija o človeku in naravi. Oskar za najboljšega igralca, režiserja in fotografijo.

Potem ko petletni Jack in njegova mama pobegneta iz tesnega ujetništva, v katerem je Jack preživel vse svoje otroštvo, deček doživi vznemirljivo odkritje: za zidovi sobe obstaja zunanji svet. Pa tudi življenje, za katero je ugrabitelj oropal njegovo mlado mater. Napeta, pretresljiva in skrajno ganljiva zgodba o neizmerni ljubezni med materjo in otrokom. Oskar in zlati globus za najboljšo igralko.

Režiserja Davida O. Russlla, ki v svojih filmih »rad išče nenavadno v navadnem«, je navdihnila resnična življenjska zgodba izumiteljice “čudežne krpe za tla” in zvezde nakupovalnih TV-kanalov Joy Mangano. Jennifer Lawrence je za vlogo proletarske matere samohranilke, ki uresniči svoje sanje in se povzpne na čelo mogočne poslovne dinastije, prejela zlati globus in nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo.

Sedmo poglavje legendarne franšize o Rockyju je presenetljivo sveže in osebno delo, ki nadaljuje zgodbo iz povsem nove perspektive: film se osredotoči na nezakonskega sina Rockyjevega dolgoletnega tekmeca in prijatelja Apolla Creeda, Stallone pa prevzame vlogo njegovega ostarelega trenerja in zanjo prejme zlati globus ter nominacijo za oskarja za stransko moško vlogo.

Dansko dekle je navdihnila resnična zgodba Lili Elbe, danske slikarke iz dvajsetih let 19. stoletja (v filmu jo upodablja Eddie Redmayne iz Teorije vsega), ki so ji kot eni prvih ljudi na svetu kirurško spremenili spol. Alicia Vikander je za vlogo njene razumevajoče žene, prav tako uspešne slikarke, prejela oskarja za stransko vlogo. Film je po besedah režiserja Toma Hooperja (Kraljev govor) predvsem “epska ljubezenska zgodba”.

Tretji in tragično poslednji celovečerni film prezgodaj preminulega, mladega, a velikega upa sodobne poljske kinematografije. Sijajen drugi celovečerec Krst (Chrzest, 2009) smo si lahko ogledali leta 2011 na festivalu Kino Otok, ko je bil tam v gosteh tudi Marcin Wrona. Demon, sodobna variacija na temo judovske folklorne legende o dibuku, kot drzen in spreten vrvohodec stopa po vselej tvegani ločnici med art filmom in žanrom.

Ted Geoghegan, novopečeni režiser z zavidljivo produkcijsko kariero, fant, ki ve, kdo so njegovi žanrski idoli in tega ne skriva, zgrabi neštetokrat preigrani podžanr prekletih hiš za roge in mu s pomočjo pristne duhovitosti, življenjskosti in čisto prave groze podari novo in polno življenje. Ko se v filmu pojavi še legenda ameriške neodvisne grozljivke Larry Fessenden, v vlogi, pisani na kožo, je tako, kot bi srečali starega prijatelja … vsaj dokler ga ne obsedejo sile zla.

S. Craig Zahler, pisatelj, glasbenik in direktor fotografije, z režijskim prvencem brez truda pokaže, da imamo opraviti z inteligentnim, duhovitim scenaristom in do kraja suverenim režiserjem. Toda še več, Bojna sekira je absolutni unikat: križanec žilavega vesterna in kanibalske grozljivke, ki jemlje svoja žanra smrtno resno ter zamenja parodiranje in samoironijo sodobnih vestern komedij s pristnim in nepričakovanim duhom optimizma (Bright Hope …), humorja in človekoljubnosti. In Kurt Russell se že dogo ni počutil tako doma kot v Bojni sekiri. To ni repriza Wyatta Earpa, to je vrnitev h Carpenterju. Snake Plissken is alive and well.

Radu Jude nas skozi duhovito, s staroveško grobostjo in ostrim jezikom podmazano reinterpretacijo vesterna zabriše v brbotajoči kotel kulturne in etnične zmešnjave Romunije z začetka devetnajstega stoletja, da bi iz njega destiliral nastavke sodobne romunske mentalitete. Berlinski srebrni medved za najboljšo režijo.

Subtilen portret bosanske družine srednjega razreda na pragu velikih življenjskih sprememb. Medtem ko njena družina razpada, se mlada umetnica Berina sooča s prebujajočo se seksualnostjo in z materino neizbežno smrtjo. Oče se ne more sprijazniti z dejstvom, da se družinsko življenje v bistvu odvija že brez njegove žene, Berina pa skuša mamo in s tem vso družino rešiti na edini način, ki ga pozna – s pomočjo umetnosti, vere in čarovnije.

Fabrice Luchini se iz odljudnega sodnika prelevi v sanjavega zaljubljenca, ko med porotniki zagleda svojo platonsko ljubezen (Sidse Babett Knudsen iz serije Oblast/Borgen). Mešanica sodne drame in nežne ljubezenske zgodbe je z Beneškega filmskega festivala odnesla nagradi za najboljši scenarij in najboljšega igralca.

Bravuren režijski prvenec igralca Dona Cheadla (Hotel Ruanda) je divje vznemirljiv, ganljiv in z glasbo prežet film, ki sta ga navdihnila delo in življenje jazzovskega velikana.

Film, v katerem režiser Aktan Arim Kubat igra tudi glavno vlogo, je alegorična pripoved o ljudeh, ki živijo v sožitju z živalmi in naravo, ujeti med vero in praznoverjem, sodobnostjo in tradicijo.