Kinosloga. Retrosex 2023

Presenetljivo zabavna, duhovita, pa tudi informativna tragikomedija o štirih »outsiderjih«, ki so leta 2005 predvideli zlom svetovnega gospodarstva – in se odločili, da ga obrnejo sebi v prid. Oskar za najboljši prirejeni scenarij.

V čas hladne vojne postavljen vohunski triler, posnet po resničnih dogodkih in scenariju bratov Coen. Odvetnik James Donovan se loti nehvaležnega primera – zagovarjal bo sovjetskega vohuna Rudolfa Abela. Čeprav naj bi bil njegov zagovor le krinka procesa z vnaprej odločenim izidom, Donovan klienta, v katerem prepozna pokončnega človeka, brani po črki zakona …

Čuten, z erotiko in rokenrolom prepojen psihološki triler o štirih ljudeh, ki na razbeljenem otoku sredi sredozemskega morja odprejo Pandorino skrinjico spominov, strasti in ljubosumja.

Frankofonija ali “Elegija za Evropo” raziskuje razmerje med umetnostjo in oblastjo ter se sprašuje, kaj umetnost pove o naši civilizaciji in kako pomembna je za njen obstoj.

Filmska pesem o mami in hčeri. Tretji del »trilogije o bolečini in lepoti« Vlada Škafarja je doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu v sekciji Svetla prihodnost.

Festival mladinskega filma

Kinobalon je dobil ime prav po filmu Rdeči balon, enem najlepših filmov vseh časov.
 

Hrepenenja in puščavskega vetra polni ep Wernerja Herzoga pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, eni najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa, ki je znana tudi kot ženska različica Lawrencea Arabskega.

Metem ko je Lampedusa, italijanski otoček, 110 kilometrov oddaljen od afriške obale, neprestano medijsko oblegan zaradi beguncev in tragičnih človeških nesreč v njeni bližini, se nihče v resnici ne ukvarja s tamkajšnjimi prebivalci, maloštevilno skupnostjo, ki je odrezana in največkrat pozabljena pri domovini in političnih odločevalcih. Brossmannov portret se seveda ne more izogniti neprestanim prihodom beguncev, čeprav so v ospredju domačini, predvsem ribiči, ki po nesreči pogorelega trajekta, edine vsakodnevne povezave s Sicilijo, ostanejo brez možnosti prodaje ulova. Pozivi županje k pomoči ne zaležejo, sledijo protesti in ogorčeni odzivi drugih prebivalcev, v mrzlih in vetrovnih zimskih mesecih se zdijo begunci prepuščeni sami sebi, saj imajo domačini dovolj lastnih preglavic; nemalokrat se enako kot begunci počutijo kakor žrtve istega ciničnega političnega sistema.

Dokumentarec o legendarnih televizijskih debatah, ki sta jih leta 1968 ob republikanski in demokratski konvenciji pred predsedniškimi volitvami uprizarjala zakleta ideološka sovražnika, konservativni William Buckley in liberalni, odkrito homoseksualni Gore Vidal. Njuni verbalni konflikti so bili v preteklosti dosegljivi na različnih platformah, dokumentarec pa iskrivo analizira vlogo političnega komentatorstva, ki se je v šestdesetih letih – vključno s političnimi kampanjami – preselilo na tv-zaslone. In v tem kontekstu je bilo leto 1968 prelomno, saj je televizijska mreža ABC, tretja (in najmanj ugledna) v državi postavila standarde za kričečo, konfliktno in nemalokrat nepomembno politično debato, ki se ohrani do danes. Pomembna sta konflikt in obračunavanje (tudi) na osebni ravni, samo da so gledalci zadovoljni!

Noam Chomsky v seriji intervjujev, ki so jih avtorji snemali štiri leta, govori o propadu ameriškega sna oziroma izginulem upanju navadnega človeka, predstavnika delavskega razreda, ki je v tridesetih letih 20. stoletja kljub hudi depresiji lahko upal na boljši jutri; ta je tudi prišel, ko je v petdesetih in šestdesetih letih Amerika doživela nesluten gospodarski razcvet, še več, v tem času se je okrepilo civilno gibanje za svoboščine, skratka šlo je za zlato obdobje zahodnega sveta, ki pa se je v sedemdesetih letih s pojavom izrazito krvoločne korporativne logike nenadoma ustavilo. Chomsky v Rekviemu predstavi deset točk, v katerih analizira popolno zmago neoliberalizma nad človečnostjo, solidarnostjo in individualnostjo. Z drugimi besedami, v tem svetu po njegovem upanja preprosto ni več, zato si bodo predstavniki t. i. 99 % ponovno morali izbojevati svoje (tudi ustavne) pravice.

Pisatelj Amos Oz in Avraham Shapira sta junija 1967, teden dni po koncu šestdnevne vojne, med katero je Izrael zasedel Sinaj, Golansko planoto in Zahodni breg, intervjuvala kopico izraelskih vojakov. Ob nastanku je uradni Izrael dovolil uporabo zgolj tretjine posnetega gradiva. Po tem, kar lahko po skoraj pol stoletja končno slišimo v necenzurirani različici, izraelski odziv ni bil presenetljiv; vojaki govorijo o lastnih dvomih do okupacije in zasedbe arabskih ozemelj, nasilju nad neoboroženimi vojaki po sklenitvi premirja, razčlovečenju civilistov, skratka o vseh grdih stvareh kot delu vsakega vojaškega konflikta, predvsem pa o ceni, ki jo vsaka vojna pusti na človeku.

Bizaren? Strašljiv? Teoretsko zarotniški? Človek težko zbere misli ob tem dokumentarcu, ki se dogaja ob divjanju ukrajinske krize, protestov na trgu Majdan in ruskega zavzetja Krima. Osrednji lik je Fedor Aleksandrovič, ukrajinski umetnik, značilen zanemarjen, zblojen individualist, ki nekega dne dobi fiksno idejo – in »dokaze«, da jedrska katastrofa v Černobilu leta 1986 ni bila posledica nesrečnih naključij, temveč načrtna diverzija visokih partijskih uradnikov iz Moskve! Razlog? Dvajset let trajajoče usposabljanje t. i. Duge, skrivnostnega prisluškovalnega radarja, postavljenega blizu jedrskega reaktorja, s katerim naj bi prek severnega tečaja v Ameriko pošiljali elektromagnetne signale, motili njihove telekomunikacijske kanale in nadzorovali misli Američanov, se je izkazalo za pregrešno drago katastrofo, zaradi katere bi lahko letele glave političnega vrha. Ker se je datum strokovnega pregleda Duge nezadržno bližal (september 1986), naj bi bila diverzija, »nesreča« v reaktorju, primeren razlog za nedelovanje Duge. Bolj ko se Fedor ukvarja s černobilsko preteklostjo in intervjuva številne vpletene posameznike, bolj spoznava, da se Rusija vrača v čas Stalinove Sovjetske zveze in da bi razkritje njegove teorije lahko imelo posledice zanj in njegovo družino …

Enainpetdesetletni Thierry po dvajsetih mesecih brezposelnosti naposled dobi službo varnostnika v supermarketu, a se že v naslednjem trenutku spotakne ob hudo moralno dilemo. Kolikšen del lastne integritete je človek pripravljen zastaviti v boju za dostojno življenje? Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

V zadnjih dneh kulturne revolucije se politični zapornik vrne k ženi, a ta ga zaradi amnezije ne prepozna več. Epska ljubezenska zgodba, s katero se velikan kitajskega filma Zhang Yimou (Dvigni rdečo svetilko, Hiša letečih bodal, Heroj) po desetletju blockbusterjev vrača k intimnim človeškim zgodbam ter svoji dolgoletni muzi, legendarni Gong Li.

Naj te film odpelje v napeto virtualno resničnost!